Franja

bég m
1. bijeg, beg: pognati se, spustiti se v beg
udariti u bijeg, nadati u bjekstvo (bek-); zapoditi sovražnika v beg
natjerati (-ter-) neprijatelja u bijeg
2. bjekstvo: zločinec je na -u
3. hujanje: beg časa
hijanje vremena
4. bježanje: beg z dežele
bježanje sa sela u grad

bég m (t. beg) beg, gospodin: muslimanski -i v Bosni

begálnica (ln) ž bježalica: v begalnica čebelnem panju

begánica ž dijal. svežanj prutića koji se na Cvijeti, Cvjetnicu, Cvijetnu nedjelju nosi u crkvu: vitke in visoke -e

béganje s
1. trčkaranje amo-tamo: beganje po mestu
2. bježanje
3. zbunjivanje
4. plašenje, zastrašivanje: beganje kupcev z reklamo

bégati -am
1. trčkarati amo-tamo: begati po gozdu, po sobi; žival bega po kletki; begati sem ter tja
2. nemirno bježati (bež-), preskakivati: misli begajo od spomina do spomina
3. zbunjivati: to ljudi moti in bega
4. plašiti, zastrašivati: ne begaj ga z vražami
5. begajoč pogled
nemiran pogled

bégav -a -o i begàv -ava -o nemiran: -e oči

bégavček -čka m demin. od begavec

bégavec -vca m dijete, dete koje često pobjegne (-beg-) od roditelja ili iz uzgojnog, vaspitnog zavoda: ta gojenec je izrazit begavec; -a so kmalu vrnili staršem

begènisati -išēm (t. begenmek)
I.
1. vzljubiti, čutiti simpatije do koga: koji koga begeniše, s onim i jegleniše kogar kdo rad vidi, z njim rad govori, se pogovarja; već cio sokak zna da moj Mladen tvoju Jelku begeniše da mu je tvoja Jelka všeč, da jo rad vidi
2. ljubiti, marati, rad imeti: ne uzimaj onu koju ne begenišeš; ne begenišem za svojim stolom ljudi koji su tako čvrsto zakopčali dugmeta svoje uniforme da im ne vidiš srcu do dna
3. odobriti, odobravati, pohvaliti: ne begenišem što si uradio
II. begenisati se vzljubiti se, rad se imeti: kad se momak i djevojka begenišu, ne pazi se na godine

begenisávati -ìsāvām rad imeti, odobravati: kako su vaši stari begenisavali djevojke, a kako se vi danas zaljubljujete; jedno mu nismo begenisavali: naš popa nije nikako išao u mehanu

bêgeš m (madž. bögö, bögös) kontrabas: nasred krčme tamburaš Joca udara u begeš

begèšār -ára m kontrabasist

bégica ž begovica

bȅginica ž begovica, begova žena, hči

bèglerbeg m (t. bejlerbeji, starot. beglerbeg) zgod.
1. beglerbeg, najvišji čin v nekdanji turški armadi
2. poveljnik vojnega področja, civilni upravitelj večje pokrajine

beglerbègāt -áta m, beglerbègluk m beglerbegovo vojaško in upravno področje

bèglija ž sorta hrušk

bèglučār m tlačan na begovskem ali državnem posestvu

bèglučiti -īm tlačaniti na begovskem ali državnem posestvu