Franja

mȑštiti -īm
I. mrščiti: mrštiti lice, čelo
II. mrštiti se mrščiti se: čelo mu se mršti; nebo se već izjutra mršti; svi se na nju mršte

mŕziti -īm, mŕzjeti mŕzīm (ijek.), mŕzeti mŕzīm (ek.), mŕzio mŕzjela (ijek.), mŕzeo mŕzela (ek.)
I.
1. črtiti, mrziti, sovražiti: mrziti koga, na koga, zbog čega
2. biti zoprno: mrzi me da ga vidim
II. mrziti se črtiti se

mȕčiti -īm
I.
1. mučiti, trpinčiti: mučiti koga
2. veliko trpeti: on muku muči dok ovo nauči
II. mučiti se mučiti se

mȕćkati -ām
I.
1. tresti, pretresati, plati tekočino v zaprti posodi: mućkati staklenicu sa lijekovima, bočicu sa lekovima
2. mešati: mućkati istinu i laž
3. mesti: mućkati skorup, vrhnje
4. klompati: u želucu mu mućka juha, u stomaku mu mućka supa, čorba
5. spletkariti: vidim da nešto mućka
6. mućkati glavom ekspr. tuhtati
II. mućkati se tresti se, pretresati se, klompati se: u zdjeli, u zdeli se mućka voda

mudíti -im
I.
1. zadržavati: ne bom te več mudil s svojim obiskom
2. zadocnjavati, zakašnjavati: pogledal je na uro, gostje so že nekoliko mudili na vlak
bili su kasni; hitela je, da ne bi mudila
da ne bi zakasnila; v šolo je vedno mudil
uvijek, uvek je zakašnjavao
II. muditi se
1. žuriti se: mudi se mi na vlak
2. saj se nič ne mudi
ne žuri se, nije hitno; kam se vam mudi
kuda žurite; zelo se mi mudi domov
hitno moram kući; mati se je mudila z otrokom, zato ni skuhala kosila
majka je bila zauzeta djetetom (det-), zato ručak nije spremljen; zdravnik se je dolgo mudil pri bolniku
dugo se zadržao kod bolesnika; rojaki iz Amerike se mude v stari domovini
borave u staroj domovini; z matematično nalogo sem se dolgo mudil, čeprav ni težka
matematični zadatak, iako nije težak, dugo me je zaposlio; stvar se ne mudi
stvar nije hitna

mudrijášiti -ìjāšīm ekspr. modrovati, delati se modrega

muhabètisati -išēm dial. prijateljsko se pogovarjati, kramljati

mújsati mûjsām dial.
1. božati mačko
2. gladiti: mujsati bradu
3. prilizovati se, dobrikati se, pogovarjati: čitav dan sam ga mujsao, a on ništa, tvrd kao kamen

mukljáti -am javljati se glasom vjeverice (vev-)

muktàšiti mùktašīm slabš. živeti, gostiti se na tuj račun

mȕljati -ām
1. mastiti, drozgati, prešati: muljati grožđe
2. ekspr. zvijati se pri hoji: muljati kroz visoko izrasla žita
3. vrteti oči: muljati očima
4. žvariti kaj po ustih: svi su uprli oči u Hamzagina usta kojima on mulja, baš kao da se u njima naganjaju riječi

múljiti mûljīm
I. naplavljati blato
II. muljiti se usedati se

musírati -am muzirati, pjeniti (pen-) se pri točenju

mútiti mûtim, múti, mȗćāh -āše, aor. mútih mȗtī, mȗćen -a
I.
1. kaliti: mutiti bistru vodu
2. motiti: mržnja muti hladno suđenje
3. mešati: mutiti sapunicu za brijanje
4. motiti, kvariti: mutiti kome radost
5. delati nemir: tu neko muti po državi
II. mutiti se
1. postajati moten, kalen: vino se muti; svijest, svest mi se muti
2. postajati nejasen: vrijeme se muti
3. motiti se: muti mi se u glavi, pred očima

mùtljati -ām
I. mešati, delati zmedo: četnici mutljaju, ubacili su sada provokatore u naše jedinice
II. mutljati se
1. motati se, vrteti se: mutljaju se žene po kući praveći kolače za blagdane
2. krčiti se, obračati se: u meni se mutlja i srce i džigerica

mȕvalo s slabš. kdor se povsod vmešava, kdor povsod vtika svoj nos

muzírati mùzīrā peniti se: vino se kiselom vodom muzira

mùžatica ž dial.
1. omožena žena
2. dekle, ki se zabava z oženjenim moškim

na predl.
I. s akuz. na, označava
1. mjesto kuda se nešto kreće, kuda nešto dospijeva: iti na goro; sesti na stol
sjesti (se-) na stolicu; zadeti na oviro
udariti na prepreku
2. cilj kuda je kretanje upravljeno: oditi na deželo
otići na selo; obrniti se na levo
okrenuti se lijevo, levo
3. upravljenost s (neprijateljskom) namjerom: fašistični napad na Jugoslavijo; iti na lov na zajce; pes laja na popotnika
4. mijenjanje mjesta, položaja, stanja: oditi na novo službeno mesto; veverica skače z veje na vejo, bolniku se obrača na boljše
5. da se nešto dijeli, deli: razdeliti na dva dela
6. da je nešto dospjelo do krajnje granice: temperatura je padla na najnižjo stopnjo
7. veliku količinu: prišlo je na tisoče ljudi; vsega imajo na stote; na tisoče ton žita pridelujejo
8. usmjerenost duhovne aktivnosti: misliti na svoje rojake; naročiti se na žurnal; biti nor na ženske
ludovati za ženama
9. vremenu determinaciju: na današnji dan pred tridesetimi leti se je začela vojna; na Novo leto se bomo videli; prvi maj pade na nedeljo
10. približavanje vremenskoj granici: na pomlad bo odšel v tujino; ura gre na poldne
11. u priloškoj oznaci
a) mjesta: priti na vrh
b) vremena: na stara leta je počival
c) uzroka: na jezo pije; delati komu na veselje
d) načina: dati blago na upanje
dati robu na veresiju; lagati na debelo; na mojo čast; glagoli na -am
II. s lok. na, u priloškoj oznaci
a) mjesta: na mizi stoji ura; na vrhu Loveena je mavzolej
b) načina: na mehkem sedeti; na naglem je zbolel
naprečac, iznenada je obolio; kuhati na olju
c) u stalnim vezama: biti bolan na pljučih; ujeti koga na laži; pika na i
tačka na i; na kmetih
na selu; imeti koga na sumu; akcent na osnovi, na končnici; kdo je na potezi

nabádati nàbādām
I.
1. nabadati: nabadati bube na čiodu
2. previdno, negotovo hoditi: ošepavio, te sada onako smiješno i oprezno nabada u hodu
3. previdno, negotovo iskati, z zatikanjem brati: nabadajući slovo po slovo, pročitaše prvu riječ
II. nabadati se
1. nabadati se, opirati se: idu polagano nabadajući se na kišobrane; onda ono, sunce, zastaje i (ekspr.) nabada se o crkvenizvonik