ljúštiti ljȗštīm
I.
1. lupiti, majiti: ljuštiti jabuku
2. luščiti: ljuštiti pasulj
3. trebiti si: soko rosno perje ljušti
4. ličkati: ljuštiti kukuruz
5. ekspr. veliko jesti, piti: ljuštiti proju; ovaj ljušti samo rakiju
6. kartati (se)
7. tolči, tepsti
II. ljuštiti se
1. lupiti se, majiti se
2. luščiti se: gvožđe se pri kovanju ljušti
3. goliti se
Zadetki iskanja
- ljútiti ljûtīm
I.
1. jeziti: nemoj me ljutiti
2. ostro začinjati
II. ljutiti se jeziti se: ljutiti se na koga, zbog čega; ljuteći se - ljȕtnuti -nēm
I. malo zapeči (o jedeh)
II. ljutnuti se malo se razjeziti: učiteljica se ljutnu - ločíti i lóčiti -im
I.
1. odvojiti: ločiti meso od kosti, rudo od jalovine
2. rastaviti: smrt ju je ločila; ločiti zakon; ločiti od mize in postelje
3. razdvajati: loči jih različna miselnost; to loči vodstvo od ljudstva
4. razlikovati: ločiti užitne gobe od strupenih
razlikovati jestive gljive od otrovnih
5. pretresati, obrađivati što odvojeno: napeva in besed v ljudski pesmi ne moremo ločiti
6. odvajati: štel je dneve, ki ga ločijo od poroke
II. ločiti se
1. rastati se s kim, s čim: ločiti se od rojstnega kraja
2. rastaviti se: po sedmih letih zakona sta se ločila - lomàtati -ām
I.
1. mahati: lomatati rukama
2. tepsti: sudbina nas lomata
3. tepsti, pretepati, mlatiti: lomatati kandžijom po čovjeku
4. ekspr. gobezdati, čvekati: lomatati koješta; usijane glave lomataju o nekakvoj sreći
II. lomatati se
1. lomiti se: putnici su se po rđavu terenu lomatali preko brda
2. zibati se: jedrenjače se lomataju - lòmiti -īm
I.
1. lomiti: lomiti kamenje, vrat, hljeb, hleb, koplje, čiju volju
2. razbijati si: lomiti glavu velikim brigama
3. mučiti: džabe lomiš ljude oko toga
4. pretrgati, prelomiti: ja moram da lomim s tim čovjekom
5. lomiti si, slabo govoriti: lomiti jezik
6. živeti s kom: lomiti s kim pogaču
7. sila kola lomi v sili, težki situaciji je vsako sredstvo dobro, če je koristno
II. lomiti se
1. lomiti se: drvo se lomi pod teretom; talasi se lome o hrid valovi se razbijajo ob skali
2. grmeti: nebesa se lome kad puške grme
3. majati se v dva cepa: lomiti se u hodu
4. lomiti se, težko hoditi: lomiti se po rđavu putu
5. potikati se, bloditi: lomiti se svijetom
6. dajati se, mučiti se: mnogo se lomio dok nije našao instrukciju
7. obletavati koga: momci se lome oko djevojke
8. oklevati, biti neodločen: dok se Miloš lomio, bukne ustanak - lončáriti -im baviti se lončarstvom, grnčarstvom
- lôndžati -ām zastar. posvetovati se
- lopàtāš -áša m
1. zool. evropski damjak, Dama dama
2. zool. navadna ali bela žličarka, Platalea leucorodia
3. zasmehljivo katoličan, ki se križa s celo dlanjo - lôpniti -em
1. udariti, lupiti: lopniti koga po rami
2. okomiti se na koga: na sestanku so lopnili tudi po njem
3. pasti, bupnuti: lopniti na tla
4. žarg. pasti, ne proći na ispitu, u razredu: pri izpitu je lopnil
5. banuti: lopniti v sobo - lopútnik m
1. poklopna vrata, vodoravna vrata gdje se silazi u podrum ili ulazi u potkrovlje, na tavan
2. v. bavtara 2. - lôven -vna -o
1. lovan, -vni: -e možnosti
mogućnosti lova; -o področje
2. lovak, koji se može loviti: -e živali - lovílec -lca (lc i uc) m
1. onaj koji lovi, hvata: -i ptic v mreže
2. sprava kojom se nešto hvata: lovilec pare nad štedilnikom; lovilec voska na svečniku; lovilec snega na strehi - lovílnik m sprava kojom se lovi, hvata, hvatalo: lovilnik isker nad štedilnikom; lovilnik za roje
- lovíšče s lovište, zabran u kojemu se gaji divljač za lov
- lòviti -īm
I. loviti: loviti divljač, ribu, ptice, loptu, pogled, riječi; loviti puškom, lasom, bumerangom, kopljem, strelicama, zamkom; loviti pojedinačno, u skupnom lovu; loviti vabljenjem, pogonom i prigonom; loviti hvatanjem žive divljači
II. loviti se loviti se: loviti se na udicu - lòvljiv -a -o lovljiv, ki se da ujeti, ki zna ujeti: lovljiv plijen, mačak
- ložína ž dijal. njiva na strmoj padini koja se obrađuje ručnim kopanjem
- ludògub -a -o, ludòguban -bna -o redko kjer se neumno izgublja: -a igra
- lukálnica ž zastar. otvor kroz koji se viri