Franja

zȁtore zȁtōrā ž mn. dial. vime pri svinji

zavesljáj m zavesljaj, zamah veslom pri vožnji

zbógom interj. zastar. kao pozdrav pri rastanku, zbogom

zbôj zbȍja m, mest. u zbòju, mn. zbòjevi
1. kar je zbito, stisnjeno: zboj sijena, slame
2. rast, postava: bila je malena -a
3. nadstropje: gradio je kulu na tri -a
4. dial. ročica pri plugu
5. zool. pisanec

zdrȁvo prisl.
1. pri zdravju: jesi li zdravo?
2. zdrav: ostaj zdravo!
3. pozdravljen: budi mi zdravo!
4. zelo: zdravo jak; zdravo rdav; zdravo bolestan

zèćāt -áta m (t. zeket, ar.) obvezna miloščina pri muslimanih, štirideseti del dohodkov

žȁbica ž
1. žabica
2. vrsta ognjemetne rakete: prašte rakete i žabice
3. okras na pištoli, puški
4. zaponka pri opanku
5. spodnja stran konjskega kopita
6. mandelj, drgal
7. bot. veliki odolin
8. praviti -e metati kamenje, da odskakuje od vodne površine

žúpa ž
1. župa, nekdaj teritorialna in upravna enota plemena pri Slovanih, razen Rusov
2. župnija: župa sv. Mandaljene
3. župa: sokolska župa
4. prisoje: prisoje ili župa je mjesto prema suncu

žvákalica ž
1. ekspr. usta: gladan sam, od jučer ništa ne bacih u -u
2. človek, ki kar naprej žveči, jé
3. ekspr. gobezdalo
4. ekspr. človek, ki počasi cedi besede
5. šalj. pod Turki, dajatev, ki jo je turški gost zahteval od podložnega gostitelja za trud pri žvečenju, pri jedi

àstālskī -ā -ō mizni, namizni: -o posuđe; astalski čaršav namizni prt; -o vino; astalski drug tovariš pri mizi

bȉjes m, mest. u bijèsu, u bȉjesu, mn. bȉjesi, bjȅsovi (ijek.), bês m, mest. u bésu, u bêsu, mn. bêsi, bȅsovi (ek.)
1. bes, togota, srd: u meni sve ključa od -a
2. hudobni duh: u čovjeka je ušao, opsjeo ga bijes da ga muči; bijes se uvlači, u narodnom vjerovanju, u čovjeka ili životinju; tjeranje -a vrši se vračanjem, bajanjem, magijom
3. besnost, neutešno hrepenenje, strast: bijes za trošenjem, za čitanjem
4. nagon, instinkt: životinjski bjesovi u čovjeku
5. moč, življenjska moč: zdrava mlada žena u najboljem bijesu
6. nasilnost, objestnost, prešernost: čitava su sela bježala ispred turskoga -a i zuluma; ovakav bijes kod mladih ljudi je za kažnjavanje
7. bijes bi ga znao vrag si ga vedi; gdje do -a ovaj ne traži pomoć kje pri vragu ta ne išče pomoči; izliti = iskaliti svoj bijes nad kim stresti jezo na kom, nad kom

bìljeg m (ijek.), bèleg m (ek.)
1. znamenje: biljeg varoške uglađenosti
2. značilni znak: najbitniji biljeg srodnosti slavenskih (slovenskih) jezika jeste zajedničko leksičko blago, naslijeđeno (nasleđeno) od praslavenskog (-slovenskog) jezika
3. pečat: smrt već bijaše udarila na nju svoj biljeg
4. znamenje, simptom: emigracija je rđav biljeg po društveni i državni život
5. znamenje, signal: zagrmiše na gradu topovi dajući biljeg da je svečanost počela
6. znamenje, brazgotina: biljeg na čelu, uspomena iz borbe
7. darilo snubca nevesti: momak je dao biljeg djevojci
8. nagrobni spomenik na kraju, kjer je kdo storil nesrečno smrt
9. mejnik
10. tarča, cilj
11. črta kot znamenje starta ali cilja
12. (samo ijek.) kolek
13. potvrditi biljeg znova doseči prejšnji uspeh v športu, pri tekmovanju; udariti biljeg vidno vplivati na kaj
14. spomin, trofeja: svaki od vojnika nosi biljeg od Turčina, neko koplje, neko sablju britku, neko tursku glavu
15. predmet, ki ga vedeževalka prejme od bolnika, ko mu vedežuje
16. značka, znak: biljeg na kapi
17. lisa, madež, pega: biljeg na tijelu

bôg bȍga m, mn. bògovi bog: moliti se -u; u početku stvori bog nebo i zemlju; za -a miloga za božjo voljo; kumiti koga -om rotiti za božjo voljo; bog da mu dušu prosti bog se ga usmili, bog mu grehe odpusti; bog i duša pri moji veri, prav zares; čovjek kaže, a bog raspolaže človek obrača, bog obrne; bog je prvo sebi bradu stvorio; bože sačuvaj bog obvaruj; na pravdi -a brez krivde; vjerovati u boga verovati v boga; triput bog pomaže; bože mili, čuda velikoga! moj bog, kakšno čudo!

bȍrāj m evfem. bog: boraj tebi, Kraljeviću Marko pri bogu, Kraljevič Marko

cifràrija ž (madž. cifra)
1. lišpanje
2. lišp
3. kad se pije i jede, onda ne trpim nikakve -e pri mizi ne trpim, da bi se kdo branil

cr̂v m, rod. mn. cŕva in cŕvī črv: previjati se kao crv zgaziti koga kao -a; raditi kao crv; spustiti komu -a u glavu zbuditi sum pri kom; crvi ga jedu umrl je

čàrapa ž (t. čorap, ar.) nogavica: kratka, duga, ženska, muška čarapa; pamučna, vunena čarapa; taj je udaren mokrom -om ta ni pri pravem, pri pravi pameti

čāst ž mest. u části, orod. čâsti, čâšću, mn. čâsti, rod. částī, daj. částima
1. čast: lična čast; uvreda -i; doći do visoke -i; dirnuti u čiju čast reči kaj komu čez čast; steći čast svojim djelima
2. čast, poštenje: izgubiti čast
3. spoštovanje, počastitev: biti u -i; iskazivati, odavati komu čast Zbornik u čast Đure Daničića, Vatroslava Jagića Zbornik v počastitev
4. pogostitev: prirediti čast svojim prijateljima; pozvati koga na čast
5. djevojačka čast dekliška nedolžnost; na čast mu njegovo imanje hvala lepa za njegovo imetje; časti mi pri moji časti; sud časti častno razsodišče; s kim imam čast govoriti; polje -i bojišče, polje časti

čȁša ž
1. kozarec: ispiti -u vode, vina; kod -e pri kozarcu; vinska, pivska čaša
2. čaša: cvijet, cvet sa žutom -om i nabreklim prašnicima
3. čaša, kelih: snašla ga je žučna, gorka čaša; čaša žuči, čaša gorčine izpiti je moral grenko čašo, kelih grenkobe; snašla ga je samrtna čaša umrl je; da me mimoiđe ova gorka čaša naj gre mimo mene ta grenki kelih; bura u -i vode vihar v kozarcu vode

čèlo s
1. anat. čelo: visoko čelo
2. čelo, prednja stran: čelo vala, talasa
3. na -u stola na častnem prostoru pri mizi; na -u društva na prvem mestu v družbi; delegacija je došla s predsjednikom na čelu