Franja

prȅzati -ām bati se, strašiti se, s strahom se odvračati: prezati od čega; konj preza od vode; taj čovjek ne preza ni od čega ta človek se ničesar ne boji; prezati od opasnosti; ja ne prezam od opasnosti; dijete mi se preza u snu otrok se plaši v spanju

prežúriti prèžūrīm prehiteti, prenagliti se: a da ne prežure stvar, oni će se najprije posavjetovati da se ne prenaglijo s stvarjo

prímiti prȋmīm
I.
1. sprejeti: primiti prijedlog, ponudu, bitku, koga u društvo; primiti na znanje; primiti raport; primiti koga na noć, na konak sprejeti na prenočevanje, na prenočišče; primila ga zemlja pokopali so ga, lahka mu zemlja; bog neće da ga primi bog ga noče sprejeti, ne more umreti; bog ga primio bog ga je sprejel, umrl je
2. prejeti: primiti pismo, poslatu robu, platu
3. prevzeti: primiti dužnost, odgovornost na sebe, sve obaveze
4. vzeti (si): primiti k srcu; primiti što za uvredu
5. sprejeti, naučiti se: dijete je lakše primilo nego odrasli
6. djevojka je primila jabuku dekle je privolilo na snubitev; žena je primila k sebi se je vdala
II. primiti se
1. lotiti se: primiti se posla
2. sprejeti se: reforme cara Josipa slabo su se primile
3. prijeti se: biljke su se primile

prìmrcati -rčēm: da ranimo, da ne primrčemo, da ranije konak uhvatimo pohitimo, da nas ne bo noč lovila, da bomo kar se da kmalu v prenočišču

prinádležati -īm pripadati: to mi ne prinadleži to mi ne pripada, to ni v moji kompetenci; dete prinadleži društvu, a ne svojim roditeljima

prípit m vprašanje: nikad kapetan ne bi to uradio bez -a sela ne da bi vprašal vaščane

prȍčka ž
1. oprostitev, odpuščanje: doći na -u na praznik bijele poklade" si sorodniki in znanci medsebojno odpuščajo med letom storjene krivice in žalitve
2. sad je pročka, a drugi put će biti kvočka danes ti naj bo odpuščeno, drugič je ne boš tako poceni odnesel

proklìtila ž (gr. proklino) lingv. proklitika: negacija ne i prijedlozi često su -e u vezi s glagolom ili imenicom: ne znam, u grad, na planinu, u gradu, za sestru

prȍmašāj m
1. zgrešek, zgrešen udarec, strel: mašina radi bez -a stroj ne zgreši
2. slab konec, nesrečen zaključek: sve se to završilo -em

pròštiti prȍštijēm zastar. prebrati: dobila sam pismo od čovjeka, a ne znam tko bi mi ga proštio prejela sem pismo od moža, pa ne vem, kdo bi mi ga prebral

prováliti pròvālīm
I.
1. razbiti: provaliti vrata, led
2. vlomiti, vdreti: lopovi su provalili u kuću
3. prebiti, podreti: provaliti nasip; voda je provalila branu
4. predreti: provaliti čir
5. razdreti: provaliti kamenu kaldrmu
6. provaliti komu glavu, uši zmučiti koga s prošnjami, s kričanjem
II. provaliti se
1. udreti se: led se provalio ispod njega; zemlja se provalila
2. podreti se: brana se provalila
3. predreti se: čir se provalio
4. utrgati se: oblak se provalio
5. ekspr. provalio se ne more se najesti

prȕžiti -īm
I.
1. stegniti: pružiti ruku; pružiti jezik ekspr. stegniti jezik
2. ponuditi, nuditi, dati: pružiti čašu, ruku, pomoć; pružiti priliku, zaštitu; pružiti kome primjer nuditi komu zgled; pružimo jedan drugome ruku podajmo si roke
3. dati vbogajme: pružiti prosjaku
4. pružiti korak pohiteti
II. pružiti se
1. stegniti se: pružio se na zemlju, na krevet da se odmori
2. nuditi se: pružila se prilika
3. ravnica se pružila u nedolged ravnini ni konca ne kraja

pùkotina ž razpoka, špranja: pukotina na vratima; kroz -e u zidu duva, puše vjetar; u našem prijateljstvu javljaju se prve -e; sav je od pukotina nobene skrivnosti ne more obdržati zase

rȁd rȁda rȁdo, komp. ràdijī -ā -ē rad, željan: ja nisam rad da koga uvrijedim ne želim koga užaliti; ja sam rada to učiniti to bi rada naredila; dijete je rado vidjeti svoju majku otrok rad vidi svojo mater; biti rad dobru biti željan dobrega; biti rad ljepoti želeti si lepote; biti rad kavzi želeti si prepir, gl. tudi radije in rado

radi predl. z rod. zaradi: (izraža namen) radi liječenja otišao je na more; radi preglednosti rasprava je podijeljena na poglavlja; poslati, dati poklon ruke radi dati, poslati darilo iz pozornosti do obdarovanega, ne pa zaradi materialne koristi; forme radi iz čiste formalnosti

ráskid m
1. prelom
2. pretrg
3. prekinitev, prenehanje: raskid odnosa, ugovora
4. med. kila, hernija
5. nisam s (od) -a ne ugovarjam, soglašam

rȁspār m nepar: ne može ona za njega poći, raspar je ne more se z njim omožiti, nista za skupaj

ràzbiti rȁzbijēm
I.
1. razbiti: razbiti čašu na komade; razbiti brod, vrata, neprijateljsku vojsku; razbiti komu zube
2. pregnati: razbiti sumnju, brige, mamurluk; razbiti komu san pripraviti koga ob spanje
3. menjati: razbiti banku, stotinarku
II. razbiti se
1. razbiti se: razbio se tanjir, brod o greben
2. ekspr. izginiti, splavati po vodi: ta mu se nada brzo razbila
3. razbio mi se san ne morem zaspati

rȉba ž
1. riba: morska, slatkovodna, riječna riba bijela riba ljudski izraz za sladkovodno ribo; zdrav kao riba u vodi; ćutati kao riba; osjećati se kao riba na suhu, na suvu; ne biti ni riba ni meso ne biti ne krop ne voda
2. ribolov: ići u -u
3. ekspr. vplivna oseba: policija uhvati tešku -u; on predstavlja u društvu krupnu -u
4. Ribe ž mn. astr. Ribe, Pisces

rȍba ž (it. roba) blago: vunena, svilena, mješovita, prekomorska roba; kratka roba drobno blago, tkanine, ki se prodajajo po kosih ne na meter; pošiljka -e; poznavalac -e; sitna roba drobno blago; trgovina mješovite -e trgovina z mešanim blagom; kažu da je ova djevojka laka roba