Franja

opoplástiti se opòplāstīm se dial. po robu se postaviti: dok se brdska vojska opoplasti

osmerák m jelen ili srndać, srnjak sa po četiri paroška na rogovlju

òsmina ž, osmìna ž
1. osmina, osmi del
2. osem
3. osminka: velika, mala osmina
4. muz. osminka, nota ki traja osmi del casa cele note
5. osmina: kmetovi su u njegov hambar ručili -u
6. osmina, osmi dan po prazniku

òšklopčati se -ām se omehuriti se po komarjevih, bolšjih, steničjih pikih

otepáč m
1. mlatac koji udarajući snopom po buretu ili sličnom predmetu istresa prije vršidbe zrnje iz snopa
2. štap za istresanje zrnja iz snopa

otépati -am
I.
1. mlatarati: otepati z rokami v spanju
2. mahati: pes otepa z repom
3. tući, lupati (radi čišćenja): otepati lanene snope
4. lako udarajnći otresati: otepati sneg z obleke, prah s suknjiča
5. tjerati (ter-): otepati konju muhe
6. mlatiti: otepati hruške z drevesa
7. gumati, kusati: otepati polento; dan na dan otepati koruzni kruh
stalno jesti samo kukuruznicu, proju
8. udarajući snopom po buretu ili sličnom predmetu istresati prije vršidbe zrnje iz snopa, iz klasja: otepati pšenico
9. torokati, mlatiti: otepati neumnosti; otepati prazno slamo
II. otepati se
1. otimati se, braniti se: s palico se otepati psa; otepati se sitneža; otepati se dela
2. baviti se, nositi se: otepati se z revščino, s težavami
3. to se mu bo še otepalo
to će mu se još svetiti

otêpsti otepem
I.
1. lako udarajući otresti: sneg s klobuka, prah z obleke
2. omlatiti: otepsti oreh, jablano
3. udarajući snopom po buretu ili sličnom predmetu istresti, istjerati (-ter-) zrnje iz klasja: otepsti nekaj snopov pšenice
4. ekspr. pojesti: otepsti dva kosa kruha
II. otepsti se otresti se, kurtalisati se: otepsti se neprijetnih gostov; otepena ženska
sokačara

otpr̀titi -īm odgaziti po snegu, oditi in si delati gaz skozi sneg: nije mi bilo lako otprtiti, staza je bila sasvim zatrpana

pȁcka ž (madž. packazni)
1. packa, udarec s šibo po dlani: nekada se na učiteljevu stolu nalazio i prut za -e
2. šiba: udarati -om po učenikovu dlanu
3. muhalnik, priprava za pobijanje muh: packa za ubijanje muha

padùckati -ām ekspr. po malem padati

pàljika ž jasa po gozdnem požaru

pàprica ž
1. bot. Venerini lasci
2. os gornjega mlinskega kamna
3. cev, po kateri doteka zrnje na mlinski kamen

pȁradžija m dial. obrtnik, ki v manjšem obsegu, po kosih (parče) dela za večje obrtnike, podjetnike

paràkati -ām ekspr.
1. po malem parati
2. po malem praskati

parčètār -ára m delavec, ki je plačan po kosih izdelanega blaga

pàrnjāk -áka m
1. vrstnik po letih: daleko naokolo nema mi -a
2. kdor s kom dela v paru

parnjàkinja ž vrstnica po letih

pároma pril. u parovima, po dva i dva, po dvojica, po dvoje

pȁski prisl. po pasje: paski živjeti

pàspālj -álja m (gr. paspále)
1. paliska, mokast prah, ki nastaja pri mletju in se razkadi po mlinu: kao svi vodeničari tako su i ovi bili brašnjavi, paspalj im se uhvatio za brkove
2. pazderje: paspalj ili ostaci pri grebenanju lana ili konoplje