Franja

izbijáč m izbijač, ono čime se što izbija

izbíjati ìzbījām
1. izbijati: izbijati klin klinom; izbijati komu što iz glave
2. biti: časovnik izbija deset
3. pinjiti: izbijati mlijeko, pavlaku
4. poganjati: lišće izbija
5. kliti: usjevi izbijaju
6. predirati: zubi izbijaju
7. vreti, prihajati na površje, na dan: voda izbija u jakim mlazevima; izbijati na površinu
8. začenjati se, prihajati: u selu izbijaju boginje

ìzbiti ȉzbijēm, vel. ìzbīj; izbìjen -èna
1. izbiti: izbiti klin s klinom; izbiti komu što iz glave; izbiti komu nož iz ruke, komu oko; izbiti dance na buretu
2. odbiti: časovnik izbi dvanaest
3. pretepsti: izbiti koga na mrtvo ime
4. spinjiti: izbiti vrhnje, pavlaku
5. pristužiti: izbiti štogod na nadnici, na radu
6. izbiti, pridobiti korist: iz mutne situacije izbiti svoju korist
7. vreči: izbiti koga iz sedla
8. izbruhniti, začeti se: izbila je kuga, revolucija
9. pognati: izbilo je lišće; izbila je trava
10. predreti: djetetu su izbili zubi
11. priti, privreti na dan: izbila je voda; izbila je istina
12. priti, prebiti se: oko podne izbili smo na planinski greben

izbjegávati izbjègāvām (ijek.), izbegávati izbègāvām (ek.)
I. izogibati se: kao odvratne zabušante on ih je izbjegavao se jih je izogibal; i oca je izbjegavao tudi očeta se je izogibal; izbjegavala je tudim pogledima izogibala se je tujim pogledom; on me izbjegava
II. izbjegavati se izogibati se (drug drugega): oni se već godinama izbjegavaju

ìzbjegnuti -nēm (ijek.), ìzbegnuti -nēm (ek.)
I.
1. izogniti se: niti mogu da izbjegnem udaju, niti da je odložim; giedam da izbegnem svaki sukob s okolinom u kojoj živim
2. obvarovati se: on nije izbjegao toj opasnosti
3. pobegniti pred, izogniti se: on neće izbjegnuti osvetničkoj ruci
II. izbjegnuti se izogniti se: teško se izbjegne od kazne težko se je izogniti kazni; to se ne da izbjegnuti

izboljšljív -a -o koji se može poboljšati

izbòsti izbòdēm
I.
1. izbosti, večkrat, na več mestih zbosti: izbode sam sebe i izrani; sva trojica će te noževima izbosti; izbodi pitu viljuškom
2. iztakniti: ako te oko tvoje sablažnjava, izbodi ga; izbosti komu oči
3. pozatakniti: pa mu vajat ulepšan a izmedu brvana izboden bosiljak u kratkim stručićima
II. izbosti se
1. zbosti se: gledaj da se ne izbodu goveda
2. zabrusiti jo komu, zadreti se na koga: jedan iz gomile izbode se oštrim riječima

izbrísen i zbrísen -sna -o i izbrisljív i zbrisljív -a -o
1. izbrisiv: izbrisen napis
2. koji se može otpisati

izbŕljati ìzbr̄ljām
I. onečediti, umazati: izbrljati izmetinama
II. izbrljati se umazati se: čistio je peć, pa se sav izbrljao po licu i odijelu

izbrúsiti ìzbrūsīm
I.
1. zbrusiti, nabrusiti: izbrusiti sjekiru
2. dognati: izbrusiti svoj jezik
3. ošteti, ozmerjati: izbrusiti koga
II. izbrusiti se
1. zbrusiti se, ugladiti se, olikati se: po onim kloštrima nije mogla bolje da se izbrusi
2. izostriti se: kada čovjek oduševljeno služi svojoj domovini, izbrusi mu se ne samo um nego i vid

izbrusíti izbrusim i zbrusíti zbrusim i izbrúsiti i zbrúsiti -im
1. izbrusiti, izoštriti: izbrusiti sekiro
2. obrusiti: zobar je izbrusil zob
3. izbrusiti, uglačati: izbrusiti demant
4. dotjerati (-ter-): pisatelj je izbrusil črtico
5. izbrusiti si noge mnogo hodati, hodanjem se umoriti

izbúbati ìzbūbām ekspr.
1. pretepsti: izbubati koga šakama
2. naguliti se: izbubati lekciju napamet

izčístiti i sčístiti -im
I.
1. iščistiti: z bencinom izčistiti madeže iz obleke; izčistiti rano
2. iščistiti, čisteći izvaditi, ukloniti primjese (-mes-): izčistiti rudo, iz jezika tuje besede
3. pročistiti: izčistiti svoje nazore
II. izčistiti se
1. iščistiti se: rana se je izčistila
2. prečistiti se, pročistiti se: mnenja so se izčistila
3. provedriti se, izbistriti se: nebo se je čez noč izčistilo

izdájati -am, izdajal -a, izdajan -a
I.
1. izdavati: izdajati knjige, časnik
2. emitirati, emitovati, izdavati: izdajati denar, bankovce, vrednostne papirje
3. izdavati, trošiti: izdajati denar za nepotrebne reči
4. izdajati: izdajati prijatelje, domovino
II. izdajati se
1. odavati se: s tem se sam izdajaš
2. izdavati se za, praviti se što, graditi se: izdajati se za partizana, za doktorja

ìzdati ìzdām, izdádem, ìzdah ȉzdā in ìzdadoh ȉzdade, ȉzdao ȉzdāla ȉzdān -a in ȉzdāt -a
I.
1. izdati: izdati veliku svotu novaca, knjigu, naredbu, zapovijest, zapovest, zločinca policiji
2. dati v najem: izdati sobu, kuću pod kiriju
3. izročiti: izdati zločinca sudu
4. izdati, zapustiti: izdala ga sreća; izdale ga noge, oči
5. izdati: izdati tajnu, domovinu, prijatelja
6. izdati, založiti: izdati knjigu
II. izdati se
1. izdati se: zadali su jedan drugom vjeru da se ne izdadu
2. razodeti se, izdati se: ona se nije htjela izdati

izdáti -ám, izdal -a, izdan -a
I.
1. izdati: izdati knjigo, časnik, ukaz, povelje
2. emitirati, emitovati, izdati: izdati denar, novo serijo bankovcev
3. izdati, potróšiti: izdati denar za prazen nič
4. izdati, pògaziti vjernost (ver-) prema komu: izdati domovino
5. odati: izdati podatke sovražniku
II. izdati se
1. odati se: izdati se z nepremišljenimi besedami
2. izdati se, predstaviti se kao: izdati se za partizana

izdèrati ìzderēm
I.
1. raztrgati: izderati odjeću
2. izderala je grlo vičući tako je vpila, da je vsa hripava
3. pretepsti: još dobro da te nije dao izderati
4. zdrveti, šiniti: izderati na vrancu preko barijere
II. izderati se
1. raztrgati se
2. izdreti se, zadreti se: izderati se na koga
3. ohripeti: noge su mi oslabile, grlo se izderalo, vid popustio

ìzdignuti -nēm
I.
1. vzdigniti: izdignuti glavu
2. dvigniti: izdigao je čašu i nazdravio svima
3. povzdigniti: izdignuti glas, vrijednost čega
4. zapeti z močnim glasom: putem je pjevao i stizavao sve hrpe seoskog svijeta što se vraćao s pazara, pa čim koju hrpu promakni, opet prst u uho, izdigni koliko mu grlo može
5. dvigniti: naša borba je izdigla mnoge dotad nepoznate ljude; stranka je izdigla svoga kandidata za ministra prosvjete
6. odgnati živino na planino: izdignuti stoku u planinu radi ljetnje ispaše
II. izdignuti se
1. vzdigniti se, povzpeti se: izdignuti se na prstima; izdignuti se nad druge
2. dvigniti se: pojedini oblasni župani iz ličnih razloga pomagali su prevrate da bi se što više izdigli

izdijèliti ìzdijelīm (ijek.), izdéliti ìzdēlīm (ek.)
I.
1. razdeliti: život čovječji ne može biti iskidan na zasebne periode ili strogo izdeljen; sada će se izdijeliti veleposjednička zemlja po zakonu o agrarnoj reformi
2. izločiti koga pri delitvi: gledaj da te ne izdijele
II. izdijeliti se razdeliti se: zadruga može i da se izdijeli, te izdijeljeni zadrugari gledaju da obuče i svoju djecu u tom zanatu; palanku obuzela navijačka vatra, pa se ljudi izdijelili i zakavžili

izdijèvati ìzdijevām (ijek.), izdévati ìzdēvām (ek.)
I.
1. vzdevati imena, priimke: Knez Miloš je milovao izdijevati osobita imena ljudima iz svoje okoline
2. imeti koga za: izdijevati koga za budalu
II. izdijevati se norčevati se iz koga: nikad se ne izdijeva nad Milanom