Franja

slúžiti slûžīm
I.
1. služiti: služiti kod koga, komu; služiti vojsku služiti vojaški rok, biti pri vojakih; ja sam služio vojsku u Sarajevu; služiti državu služiti državi, biti v državni službi; služiti pješadiju služiti vojaški rok pri pehoti; to ne služi ničemu to ni za nikamor; to ti služi na čast to ti je v čast; to ti služi na korist to je v tvoje dobro; služiti svojim strastima hlapčevati svojim strastem; zdravlje mi dobro služi sem pri dobrem zdravju; služi me karta imam srečo v kartanju; to ti služi na sablazan to ti je v pohujšanje
2. streči (komu): služiti koga za stolom, koga vinom, rakijom, jelom; služiti gostima vino; čime vam mogu služiti s čim vam lahko postrežem
3. rabiti: kabinet mi služi i kao radna soba
4. praznovati: služiti slavu, svetkovinu
5. borba protiv komunizma služila je Hitleru kao maska za lakše pokoravanje pojedinih zemalja krinko boja proti komunizmu je H. zlorabljal, da je laže zasužnjeval posamezne dežele
II. služiti se
1. uporabljati: služiti se svim mogućim sredstvima
2. streči si, postreči si, vzeti: služite se, molim, dok još ima

smútiti smûtīm
I.
1. vznemiriti, razburiti
2. skaliti: smutiti vodu
3. zmešati, zmesti, pretresti: smutiti koga; smuti pa prospi: mi smo odmah kazali da je to smuti pa prospi precej smo rekli, da je to vse skupaj en nič
4. užalostiti: smutiti koga
II. smutiti se
1. zmesti se
2. zmegliti se: smutilo mi se pred očima

stôg stòga m kopica, stog: stog žita, slame, sijena; svugdje oko sela vidiš stogove sijena; bježati preko -a i sloga bežati kar se da hitro

súšiti sûšīm (se) sušiti (se): sušiti rublje, veš; sušiti kosu poslije pranja; drhtavom rukom sušiti suze; sušiti voće, ribu, gljive, kobasice; sušiti na suncu, u sušionici; drvo se suši; živac, ruka mu se suši; ona se suši od jada; grlo mu se suši vedno je žejen; znadi, sinko, da se čiste nedjelje suši i da prije Todorove subote neće se u manastiru popiti ni kapi rakije da se je v tihem tednu vzdržati pijače

svíla ž
1. svila: prirodna, umjetna, vještačka, veštačka, sirova svila; fabrika, tkaonica -e; preradba sirove -e; končanje -e sukanje svile; čovjek mekan kao svila človek mehak kot svila; nositi -u i kadifu oblačiti se razkošno; prodavati nekome -u vleči koga za nos, imeti koga za norca; pustiti kome crvenu -u udariti koga v obraz, po nosu, da mu teče kri
2. koruzni laski: svila na kukuruznom klipu

šàkatōst ž: zna se njegova šakatost ve se, da ima močne pesti, težke pesti

šìbak šìpka m, šìbāk -áka m cep, cepec: kosti mu pobolijevaju kao da ga je ko šibacima izvrhao kot da ga je kdo s cepcem premlatil

tàkí prisl. dial. takoj, precej: taki da se čistiš odavdje da precej zgineš

tȁknūt -a -o dotaknjen: vidi se da je jelo već -o vidi se, da se je jedi že nekdo dotaknil; taknuto-maknuto pravilo v šahu, da moraš potegniti figuro, ki si se je dotaknil

tàrčūg -úga m (t. taradžyk) dial. pastirska torba, narejena iz cele kozličkove ali jagnječje kože, s katere je posneta dlaka: masan tarčug, a jareta nema so znaki, da bi nekaj moralo biti, a tega ni

táze neskl. prid. (t. taze, perz.) svež: taze voda; taze pecivo; imam za tebe nešto taze; vidi ti se da si taze partizan da si šele prišel k partizanom

tȅk što gl. tek: je li kod vas već zima? - Tek što nije malo manjka da ni, malo manjka, pa bo

tȉtla ž (lat. titula) titla, v starih grafijah znamenje nad besedo, kjer je črka (tudi več črk) izpuščena; a sada ni title više sedaj pa da mi besedice ne črhneš

tùtilo
1. m omahljivec, nestanovitnež: tutilo, žalosna ti majka, ti si nezavisan kao plaćenik
2. prisl. tu i tutilo kot da se ni nič zgodilo; otišao, pa tu i tutilo; eto tako držimo govore na zborovima, ispričamo se, izlarmamo, pa tu i tutilo; to je uradio, pa tu i tutilo to je naredil, pa nič!

tvȃr tvȃr ž, mest. u tvári, mn. tvȃri materija, snov, tvar: organska, neorganska tvar; postupa s njim kao da je neka beslovesna tvar kakor da je nerazumna, mrtva stvar

ubòjati se -jīm se zbati se, ustrašiti se, zaslutiti nekaj hudega: bojao sam se ali se nisam ubojao; bojah se prosilaca, ali se ne ubojah, jednoga dana dodoše prosci i isprosiše me bala sem se, da bodo snubci prišli in tega strahu se nisem mogla otresti, nekega dne so snubci prišli in me zasnubili; bojala se za zdravlje svojega djeteta i ubojala se in strah je bil upravičen

ubráditi ùbrādīm
I. privezati ruto na glavo: došle žene da je ubrade da ji prevežejo ruto
II. ubraditi se
1. privezati si ruto: ubradila se baba nekakvom šamijom
2. ubraditi se bez igala ekspr. opiti se, nasekati se ga: ubradio se bez igala, bez ubradača

ȕglava ž dial. dogovor, sklepanje, sklep: uglava braka dogovor o zakonu; uglava je da će u proljeće otpočeti ofanziva sklenjeno je, da...

ùpratiti -īm dial. spremiti: uprati me od kučka da me ne bi uvio spremi me mimo psa, da me ne bi ugriznil

uprédati ùprēdām (se) zapredati (se): on upreda brkove viha si brke; plovke upredale vratove i lepršale race so stegovale vratove in plahutale; suknja se upreda oko njenih nogu kao okačena na dva kola krilo je mahedralo okoli njenih nog kot da je obešeno na dveh kolih