Franja

glàdac glàca m
1. gizdalin: on beše gladac posebne vrste
2. gosti se ponamještaju u salonu gdje je sve gladac kjer je vse kot iz škatlice
3. gladac led gladek led
4. gladilna pila, gladilka
5. bot. velestika, Ligusticum
6. spolja gladac, a iznutra jadac na zunaj lepó, znotraj gniló

glȅdati -ām
I.
1. gledati: gledati u što kao tele u šarena vrata gledati kot tele v nova vrata; gledati za kim; gledati ispod oka, poprijeko, popreko, kroz prste, s visoka, smrti u oči
2. gledati za, ogledovati, izbirati: gledati djevojku
3. prerokovati: gledati komu u karte; gledati u kavenu šalicu
4. zgledovati se na kom: gledati na koga
5. poskušati: on gleda da mu podvali
6. skrbeti za: gledati samo svoj posao, svoj interes
7. ozirati se: ja ne gledam na ostale greške
8. gledati, biti obrnjen: prozor gleda prema jugu, na ulicu
9. oskrbovati, streči: gledati bolesnika
10. gledati što drugim očima gledati na kaj z drugačnimi očmi; gledati kome na prste; gledati na nešto kao malo vode na dlanu skrbno paziti na kaj: gledati na nešto kroz crne naočari gledati na kaj skozi črne naočnike; poklonjenome konju se ne gledaju zubi
II. gledati se
1. gledati se: gledaju se kao kurjaci
2. zucka se po gradu da se ono dvoje rado gledaju da se rada vidita, da se imata rada
3. ujemati se, trpeti se: njih dvoje ne mogaše da se gledaju

gljȉva ž bot. goba: jestive, otrovne -e; -e stapčare bot. prostotrosnice, Basidiomycetes; -e mješinarke bot. zaprtotrosnice, Ascomycetes; nicati kao -e poslije kiše rasti kot gobe po dežju; najesti se ludih gljiva najesti se norih gob, ponoreti; atomska gljiva

gnjȉo gnjíla gnjílo, dol. gnjîlī -ā -ō gnil: -o meso; to će mi pasti kao -a kruška kot uležana hruška

hûd húda húdo, dol. hûdī -ā -ō, komp. hȕđī -á -ē
1. hud, hudoben: mnogo ste zla učinili, hudi čovječe; narodu su huđi no Turci došljaci za ljudi so hujši kot priseljeni Turki
2. ubog, nesrečen, žalosten: sad njoj sretnoj i smilje miriše, a meni -oj ni karanfil neće
3. težek: -e muke
4. pust, slab: -a zemlja

ȉme ȉmena s, mn. imèna, rod. iménā, daj. imènima
1. ime: kako je vaše ime?; znati koga po imenu; pozajmiti na bratovo ime; ja čestitam u svoje i u ime razreda, svojih drugova; uhapsiti u -zakona; vlastito, opće, opšte ime lastno, občno ime; isprebijati koga na mrtvo ime pretepsti koga kot vola; krsno ime = krsna slava; kršteno ime krstno ime; neka bude, za ime božje naj bo v božjem imenu
2. piimek: porodično ime
3. ime, sloves: steći lijepo ime
4. račun: uzeti novac na ime plate
5. ne znati krsna imena čemu ne se znajti v situaciji, ne razumeti

ìnāt -áta m (t. inat, ar.)
1. kljubovanje: tebi za inat neću tebi nakljub, navzlic nočem, ne bom; tjerati inat kljubovati; od -a nema goreg zanata ni hujšega kot je trma
2. prepir, svaja: tražiti inat

ìnćār -ára m (t. inkâr, ar.)
1. tajenje, tajitev, zanikanje: udariti u inćar začeti tajiti, zanikati; nema boljeg ćara od -a nič boljšega kot vse tajiti
2. kdor taji, zanika: zašto inćariš, inćaru nijedan!

ìnočkī -ā -ō meniški: inočki život; on je rad da -im životom posluži bogu kot menih, z meniškim življenjem bi rad služil bogu

ȉspovjednī -ā -ō, ispòvjednī -ā -ō (ijek.), ȉspovednī -ā -ō, ispòvednī -ā -ō (ek.)
1. izpovedni: ispovjedni protokol protokol priznanja
2. spovedni: ispovjedni listić; na -u reći govoriti resnico kot pri spovedi

ìspustan -sna -o
1. gl. ispusni
2. prost, svoboden: ova kašika je ispusna, njome niko ne jede; mladići su bili željni ispusna života i slobode; odlažaše on u dućan, ispustan, bez brige odhajal je v trgovino, prost kot ptiček na veji

izbúljiti ìzbūljīm izbuljiti: izbuljiti oči na koga; izbuljio oči kao varen zec kot kuhan zajec

ìzgibati -ām padati v boju: ta plemena dugo su izgibala braneći svoju zemlju; u njoj ponestaje daha kao da život u njoj izgiba kot da življenje v njej umira

ȉzlika ž
1. pretveza: on to radi pod -om da pomaže prijatelju
2. videz: gradske gospodice to su gljive otrovnice pod -om rumen-ruže; za izliku prisl. navidezno: to nije ozbiljno, samo je za izliku; mladić bi htio svoju igračicu uhvatiti, koja mu jednako na izliku izbjegava mladenič bi rad ujel svojo plesalko, ki mu kar naprej, kot se zdi, uhaja, ki se mu, kot se zdi, kar naprej izmika

jáva ž
1. budnost: usnio sam ga kao na -i v sanjah sem ga videl kot živega
2. resničnost, realnost: posle ovoga došla je opet nesrećna java
3. izići, izbiti na -u pokazati se očitno, javno; iznijeti, izneti, dati na -u objaviti

jédar -dra -o, dol. jêdrī -ā -ō
1. jeder, klen, jedrnat: jedar čovjek, stil; -o drvo
2. čvrst, zdrav: -a grabovina
3. trd, čvrst: -e grudi
4. močan: jedar smijeh
5. surov: -a ruda
6. biti jedar kao puce biti zdrav kot riba

kȁmēn -ena m, mest. na kamènu kamen: kuća od -a kamnitna hiša; tesani kamen; vodenički kamen mlinski kamen; kamen stanac kamen samotnjak; kamen kotlovac; dragi kamen; bubrežni, bešični kamen; nagrobni kamen; asfaltni kamen; vinski kamen; položiti kamen temeljac; nije ostao kamen na kamenu; srce od -a; bacati, hitati -e; tucati kamen; baciti se -om na koga zmerjati koga, napasti koga; ćutati kao kamen molčati kot grob; kamen spoticanja = kamen smutnje kamen spotike; -a s ramena oblika ljudskega atletskega tekmovanja, metanje kamna

kȁntār m, mest. na kantáru (t. kantar, lat.)
1. tehtnica s kembljem: mjeriti na -u tehtati na tehtnici
2. tehtnica sploh: diže ruke od -a i pode po svetu pustil je trgovino in šel po svetu; razumije se na stvari kao magarac u kantar razume se na zadevo kot zajec na boben
3. težna mera blizu 44 ok, gl. oka
4. kantari m mn. zool. zobatci, Sparidae

kìrija ž (t. kira, ar.)
1. najem: izdaje se soba pod -u daje se soba v najem; stanovati pod -u stanovati kot najemnik
2. najemnina: kirija za sobu iznosi trista dinara
3. najemno delo s svojo živino: muž joj je otišao u -u
4. tovor, tovorno blago: prevozi putnike i drugu -u
5. džaba ti kirija zastonj se trudiš

kȉselica ž
1. kisla juha: kiselica kao lijek, lek od mamure kot zdravilo za mačka
2. slabš. kislica, kislo vino
3. slatina, kisla voda: bukovička, radenska kiselica
4. slatina, toplice: Rogatačka kiselica
5. bot. kislica: grickati -u