Franja

cȁr m, zval. cȁre, orod. cȁrem, mn. cȁrevi (rus. car, strus. , got. , gr. , lat. Caesar)
1. car, cesar: turski, etiopski, japanski car; biti car na svome biti sam svoj gospod; blago -a Radovana neizmerno bogastvo; -u uz koljeno sjediti doseči najvišje časti v javnem življenju; dotjerati -a do duvara spraviti koga v brezizhoden položaj; živjeti kao mali car; gorski car hajduk kot gospodar gozdov
2. zmijski car zool. udav, Boa constrictor

cȋp m dial.
1. otrplost: stati -om obstati kot vkopan; raditi -om delati neutrudno, brez prenehanja
2. podlaket

cr̀kven -èna -o, dol. cr̀kvenī -ā -ō, crkvènī -ā -ō cerkven, cerkveni: -i otac, sabor, blagdan, učitelj; -a glazba, arhitektura, općina, opština, nadarbina, desetina; -o pravo; -o imanje cerkveno posestvo; siromah kao -i miš reven kot cerkvena miš

čârka ž čarovnija: kao da si me -om opčinila kot da si me urekla

čȅp čèpa m, mn. čèpovi
1. čep, zamašek: zatvoriti bocu -om; pijan kao čep pijan kot krava
2. stržen: čep u čiru
3. tampon: čep u rani
4. tečaj: vrata stoje na -u
5. med. strjek, krvni čep, trombus
6. zool. glavač, kapelj, Cottus gobio

čȉst -a -o
1. čist, snažen: -a kuća, voda; -e ruke
2. jasen: -o nebo, oko, staklo
3. sam, gol, čist: -a zavist
4. čist, brez primesi: -i ton, šećer, koks, cink; -a boja, cijena, dobit, težina, tvar; -a znanost, nauka; -o zlato, željezo; -a krv, rasa
5. biti na -u biti si na jasnem; činiti što iz -a mira delati kaj, ne da bi bil izzvan; ne biti čist ne biti pri pravem; primiti nešto za -u monetu sprejeti kaj kot čisto resnico; prepisati što na -o
6. -a nedjelja prva postna nedelja

ćútati ćútīm, ćúti, ćútao molčati: ćutati kao zaliven molčati kot grob; a ti ćutiš na to?; ispod tute trista ćute tiha voda globoko dere

d s neskl. šesta črka latinične abecede in peta cirilske ter glagolske azbuke; malo d, veliko D; d kot prilastek peti po vrsti: alineja d; 1. d razred; abonma D; vitamin D; D vitamin v rimskem številčnem sistemu D = 500; ton d na drugi stopnji C-durove skale: d-dur, d-mol; d kratica za dinar; d. kratica za drug; pion na d-liniji; D kratica za dama, kraljica v šahu; kratica itd., i d. = i dalje; i dr. = i drugi, i drugo; dr = doktor

dȁra ž (t. dara) tara: odbiti kome što na -u odpustiti komu kaj na račun neumnosti; prevršila, pretegla dara mjeru stvar je šla čez mejo; skuplja dara nego maslo večji so stroški kot pa korist

dȅsetero v edn. neskl.; mn. deseteri -e -a desetero: od desetero njih othrani se petoro od desetih se jih je vzredilo pet; mogao bi nadvladati deset ljudi kao desetero male djece lahko bi premagal deset ljudi kot deset otro; desetero seoske djece skupilo se oko tihe crkvice deset vaških otrok se je zbralo okrog tihe cerkvice; na kuli desetero vrata na stolpu je desetero vrat; desetero čeljadi deset ljudi različnega spola ali starosti; njih desetero

devètnaestī -ā -ō devetnajsti: devetnaesti po redu; to mi je -a to je zame toliko kot lanski sneg

dodirívati -dìrujēm
I. dočikati (se): dodirivati škakljiv slučaj; čini nam se kao da nebo dodiruje zemlju kot da se nebo dotika zemlje
II. dodirivati se dotikati se: kuće se dodiruju

dòkuhati -ām, dòkuvati -ām dokuhati: bolje prekuhati nego ne dokuhati boljše preveč kot premalo skuhati

dòmāćī -ā -ē domač, domači: domaći učitelj, hljeb, hleb; to su moji domaći -e životinje; -a plovidba; domaći aerotransport; osjećajte se na -u (po -u) počutite se kot doma (po domače)

drènov -a -o (ijek., ek.) drenov: čovjek -e glave trmoglavec; zdrav kao -a srž zdrav kot dren

dȑven -a -o, dr̀ven -a -o
1. lesen: -i stočić, klinčić, ekser, most; -a ograda, stolica, žlica, kašika; -a oplata opaž; -a kuća; -e stepenice
2. lesni: -o vlakno; -i katran, ugljen, špiritus; -a vuna; -i plin; -o brašno lesna moka; -a celuloza
3. što stojiš tu kao -i svetac kaj stojiš tu kot lipov bog

dȑviti se -īm se
1. preskrbovati se z drvmi
2. dreveneti: drviti se od straha
3. leseno se držati: što se drviš kao da si uzet kaj se držiš kot da te je božje

dùduk m (t. duduk) vrsta pastirske piščalke: glup kao duduk neumen kot štor; spavati kao duduk spati kot top; duvati s kim u jedan duduk enako misliti s kom

dȕga ž doga: burad se pravi od duga; fali mu jedna duga u glavi eno kolesce se mu narobe vrti; pijan kao duga pijan kot krava; pije kao duga pije kot goba

èngeča ž, èngeče -eta s, èngija ž (t. jengeč) skoba, penja: mršav kao engeča suh kot trska