Franja

pòlica ž polica: polica za knjige; kuhinjska polica skočiti na visoku -u doseči visok položaj; dići momka, djevojku na -u dati vedeti, da je fant za ženitev, dekle za možitev; skočiti na -u priti na vrsto za ženitev, za možitev; staviti zube na -u trpeti lakoto, pomanjkanje

pòliti pȍlijēm, pòlīj, pòlih, pȍlī, pȍlio pȍlīla, polìven -èna
1. politi: politi žeravicu vodom; drži se kao vodom poliven
2. obliti: poliše ga od veselja suze
3. ekspr. zaliti: politi unapredenje
4. politi komu ulivati komu vodo, da se umije

pomòći pòmognēm, pomòzi, pomògoh pȍmože, pòmogao pomògla, pòmognūt -a
I.
1. pomoči, pomagati: pomoći komu u čemu, komu iz vode; pade u postelju, ne pomogoše mu ni trave, ni bajanje, ni molitve; u ono doba ljudi nisu spavali ni sedeli, ali da bog pomože niso spali ne sedeli, bilo je, da bog pomagaj!; oni mi nisu ni rod ni pomozi bog nismo si med seboj čisto nič; pomozi bog (pozdrav), bog ti pòmogao! (odzdrav); on je pomozi bog, čaršijo, na obadvije strane obrača plašč po vetru
2. podpreti: pomoći koga novčano
II. pomoći se pomagati si med seboj

pòmolac -ōlca m kar se komu pomoli: pomolac babi teoce vraća če hočeš, da se ti kaj vrne, moraš za to tudi kaj nuditi

ponádati se pònādām se upati: ljudi su se uveliko ponadali povratku u miran život so za trdno upali, da se bodo vrnili v mirno življenje

pònjegovati -ujēm (ijek.), pònegovati -ujēm (ek.) ponegovati: ponjegovati dijete, bolesnika; nadi sebi krov, oženi se, odomaći se, jer treba da se odmoriš, treba da se poneguješ da se kdo pobriga zate

pòpasti pòpadnēm
1. pasti na: knjigu je popala prašina
2. popasti: popale ga muke; popao ga strah
3. rda ga popala! da bi ga vrag pocitral!

posèrīš -íša m: izbiti koga do -a pretepsti koga, da mu vse uide

pòsrećiti se -ī se posrečiti se: posrećilo ti se da bi se ti posrečilo

potájiti -īm prikriti, utajiti: da mu ne bi koju potajili da mu ne bi kaj zatajili, utajili; je li, bato, gde si se potajio

pováliti pòvālīm
I.
1. podreti: povaliti žito, koga na zemlju, na klupu: povaliti na klupu daka nekdaj šolska kazen, ko je dijak, ki ni znal lekcije ali se drugače pregrešil zoper šolski red, moral leči na klop, da ga je učitelj (ali sošolec ali sluga) pretepel po zadnjici
2. agr. pogrobati: povaliti lozu, ruže
II. povaliti se vreči se na tla

pȍvlata ž
1. vrhnja plast stoga, kopice: sadjeti kamaru na -u zložiti tako, da je pri vrhu snopje obrnjeno s klasjem, na ven, da se ob dežju voda lažje odteka
2. geol. kjer je več plasti, se vrhnja imenuje povlata, spodnja pa podina

pozàmrcati -čēmo: što razgovor kakav ne počnete, no pospaste i pozamrcaste? mar bi se pogovarjali, ne pa da ste drug za drugim pozaspali in vas je zatela noč

pozòbati pòzobljēm pozobati: pozobati grožde; zob; pravi se kao da je pozobao sve znanje (svu mudrost zemaljsku) ovoga svijeta dela se, kot da je z veliko žlico pojedel vse znanje, vso modrost tega sveta; kokoši su ti mozak pozobale kure so ti pamet pozobale

prášiti prâšīm rahljati prst, prahati, prašiti: prašiti njivu, vinograd; ekspr. jesti, tući se, raditi da se sve praši da se vse kadi

pred, preda predl.
1. s tož. pred: doći pred kuću, stao je pred oca; stao je preda me, preda te, preda se, preda nj; ići pred koga sprejeti koga; preda se ne dati kome ne dovoliti drugemu, da bi bil boljši; gladni kurjaci dozivaju se pred noć
2. z orod. pred: pred kućom raste lipa; braniti svoje ideje pred svijetom; i pred njim je bilo dobrih pisaca

prepòdoban -bna -o (rus.)
1. prečastit, presvet: -i otac arhimandrit
2. nedolžen: pravi se -bnim kao da ne zna dvije unakrst dela nedolžen obraz, kakor da ne zna do pet šteti

preslòviti prèslovīm dial. pregovoriti: Limo kaza kako ga je momak manastirski preslovio i prelastio da prevjeri; da bi se Kuči preslovili da bi se dali pregovoriti

prȅtēč ž (ijek., ek.): otišao u preteč da ga ubije stekel je naprej, da ga bo na poti prestregel in iz zasede ubil

prȅtraga ž
1. med. izvid, preiskava: pretraga krvi, mokraće
2. rekognosciranje: kršćane šalju Turci u -u pred turškimi oddelki gredo krščanske pačrulje, da vidijo, če ni kje skrit sovražnik