Franja

síćiti se sîćīm se ekspr. svojo goniti, trdovratno vztrajati pri čem

umíderiti se -īm se (n. Mieder) pog. s steznikom dognati svojo držo, zunanjost: baba nafrizirana, umiderena, drska

upokòriti upòkorīm podvreči, spraviti pod svojo oblast: Aleksandar Veliki upokorio je mnoge narode

bráda ž, tož. brâdu, mn. brȃde brada: obrijana brada; puna brada; pustiti -u; brijati, podsijecati, podsecati -u; govoriti u -u; povući jarca za -u; kukuruzna brada; uzeti što na svoju -u prevzeti kaj na svojo odgovornost; biskupova brada bot. žegnana kopriva; košutina brada bot. kačja dresen

budibóksnama
1. prisl. radi sve nešto budiboksnama dela nekaj, da bogpomagaj; što si danas nekako budiboksnama kaj si danes nekam čuden, bog te nima rad
2. sam.: uzeo ga budiboksnama na svoju ruku vzel ga je sam bognasvaruj na svojo roko

gòniti gȍnīm
I.
1. preganjati, zasledovati: goniti zeca, neprijatelja
2. izganjati: goniti zle duhove
3. gnati, poganjati: goniti stoku; goniti stroj, mašinu
4. priganjati: otac ga goni da uči; goni je noću da radi; nije mi ugodno hodati po toj vrućini, ali posao me goni
5. siliti, nagovarjati: čežnja za svojima gonila ga je da se vrati u zemlju
6. siliti, tiščati: dim od cigarete gonio je nepušače na kašalj; on oseti da ga goni na mokrenje
7. nesti: revolver daleko goni
8. dial. opravljati: goniti neki zanat
9. goniti vjetar kapom delati nekaj nesmiselnega; goniti lisicu, a istjerati vuka zasledujoč določen cilj priti do presenetljivega rezultata; tvrdoglavo goniti svoje trmasto goniti svojo; goniti šalu uganjati burko
II. goniti se
1. preganjati se, zasledovati se: poslije bitke neprijatelj se goni po bitki moramo sovražnika preganjati, zasledovati
2. prepirati se: naši cari zakon pogaziše, počeše se krvnički goniti
3. goniti se, pojati se: kad se mačke gone; krave se gone ili vode
4. pravdati se: goniti se po sudu; naši stari nisu se za svaku sitnicu gonili

ȉzlika ž
1. pretveza: on to radi pod -om da pomaže prijatelju
2. videz: gradske gospodice to su gljive otrovnice pod -om rumen-ruže; za izliku prisl. navidezno: to nije ozbiljno, samo je za izliku; mladić bi htio svoju igračicu uhvatiti, koja mu jednako na izliku izbjegava mladenič bi rad ujel svojo plesalko, ki mu kar naprej, kot se zdi, uhaja, ki se mu, kot se zdi, kar naprej izmika

kȍža ž
1. koža: upala -e vnetje kože; biti krvav pod -om; biti sama kost i koža; iznijeti svoju -u na pazar dati svojo kožo na prodaj; iznijeti zdravu -u iz opasnosti; imati debelu, tvrdu -u; derati, guliti kožu kome s leda; do gole -e pokisnuti biti do kože moker; do -e opljačkati koga do golega izropati koga; krojiti kome -u imeti usodo koga v svojih rokah; ne biti u dobroj -i ne biti najboljšega zdravja; vuk u ovčjoj -i; uhvatiti se koga kao krpuša, krpelj -e
2. kožuh: dok se lisici prouče berati, ode njena koža na pazar medtem ko lisici preučujejo dokumente, je že njen kožuh na prodaj
3. usnje: koža učinjena za potplate, za gornje dijelove; cipele od crne -e
4. meh: zečja koža
5. skorja: pod ledenom -om vuče se rijeka, reka
6. smetana: koža na mlijeku

mȕsti múzēm, oni múzū, múzi, múzāh ali múzijāh -āše, mȕzoh mûze mȕzosmo, mȕzao mȕzla, múzūći, mȕzen -a
1. molsti: musti kravu, državu, prijatelja; musti svoje stado molsti svojo čredo, živeti na tuj račun, tko se drži pravice, taj ne muze kravice
2. liti: kiša muze
3. ekspr. sušiti: zemlja je puna vlage, a po njoj muze sunce
4. ekspr. lizati: voljela je musti bombone

pȁpar pȁpra m (lat. piper, gr. , ind.) poper: dati kome -a pretepsti koga, pokazati komu svojo moč; stući koga u papar stolči koga v sončni prah

pòrcija ž (lat. portio)
1. porcija, menažka
2. obrok jedi
3. odmerek, obrok
4. dial. davek: razgovaraju prijatelji o ljetini, o žetvi, o berbi i o -i; dobio je svoju -u dobil je svojo kazen

prȍpāst ž
1. poguba, propad: srljati u svoju propast drveti v svojo pogubo; biti na rubu -i; stajati na ivici -i stati na robu pogube, propada; propast svijeta, lade propad sveta, ladje; propast imetka, trgovačke kuće
2. prepad, brezno: voditi koga u propast; gurnuti koga u propast
3. zlom: propast nacističke Njemačke

rȁd rȁda rȁdo, komp. ràdijī -ā -ē rad, željan: ja nisam rad da koga uvrijedim ne želim koga užaliti; ja sam rada to učiniti to bi rada naredila; dijete je rado vidjeti svoju majku otrok rad vidi svojo mater; biti rad dobru biti željan dobrega; biti rad ljepoti želeti si lepote; biti rad kavzi želeti si prepir, gl. tudi radije in rado

rȁskorāk m
1. razkorak: raskorak u gimnastici
2. ekspr. braća idu u raskorak vlečeta, vlečejo vsak na svojo stran

sàpreti sȁprēm
1. dokazati komu krivdo: sapreti koga na sudu
2. biti kaznovan: saprela ga so i hljeb za svojo nehvaležnost je bil kaznovan

tôk tôka m, mest. u tóku, mn. tókovi tok, tek: tok rijeke; tokovi mnogih naših rijeka upravljeni su prema Beogradu; pustiti stvar da ide svojim -om pustiti stvar, naj gre svojo pot; u -u dana v teku dneva: pregovori su u -u pogajanja tečejo; bačva, bure na -u sod na pipi; bijeli tok med. beli tok

vȁška ž (t. vašak) pes, kužek: svaka vaška obaška vsak vleče na svojo stran; ona pristaje da se vole na njen način, a ako njemu ne podnosi, svaka vaška obaška; živjeti kao mačka i vaška gledati se kot pes in mačka; doterati do vašaka priti na nič, v življenju izgubiti vse

vúći vúćēm, vel. vúci, vúcijāh vúcijāše, vúkoh vȗče, vûkao vúkla, vúčen -a
I.
1. vleči: vući kola, koga za rukav, koga za nos; ljubav ga je vukla k njoj; dijete dobro vuče; vući crtu; vući vodu iz bunara, mač iz korica, čavao, ekser iz daske
2. vući sebi vleči na svojo stran; vući noge vleči noge, težko hoditi; vući vodu na svoj mlin; vući koga za jezik; vući korist iz čega imeti korist iz česa; vući lance, okove biti v ječi; vući rep za sobom imeti madež na svojem imenu
II. vući se
1. vleči se: haljina se vuče po zemlji, po podu; lanac Karavanki vuče se duž sjeverne granice
2. vlačiti se: vući se poslije, posle bolesti; što se vučeš s onom bitangom
3. dajati se: što se vučeš s tim čovekom po novinama, po sudu
4. vuci mi se ispred očiju poberi se mi izpred oči; vući se klipka s kim kosati se s kom

zànāt -áta m (t. sanat, ar.) rokodelstvo, obrt: dati koga na zanat dati koga učit rokodelstva, obrti: stolar po -u; raditi zanat; od patriotizma napraviti zanat; bio je pisac po -u bil je pisatelj po poklicu; tjerati svoj zanat opravljati svojo obrt; majstor od -a dober mojster