Franja

ùzēti ȕzmēm, ùzmi, ùzēh ȕzē, ȕzeo ȕzēla, ȕzēt -a
I.
1. vzeti: uzeti stan, pilulu, komu što, advokata, djevojku za ženu, koga za primjer, za svjedoka, za zlo, koga k sebi u kuću, na račun, lijek, put pod noge, pod najam, u posjed, u zakup, koga pod okrilje; uzeti što srcu vzeti si kaj k srcu; uzeti koga na nišan vzeti koga na muho; uzeti što na sebe prevzeti odgovornost za kaj; bog ga je uzeo k sebi umrl je; davo je uzeo ušur od njega podal se je na slabo pot; uzeti glavu kome vzeti komu glavo, ubiti ga; uzeti za zlo vzeti za hudo, zameriti
2. zavzeti: uzeti grad, neprijateljske rovove, na juriš
3. povzeti: uzeti riječ
4. začeti: on uze govoriti
5. uzeti pod svoje posvojiti; uzeti maha razmahniti se: uzeti dijete za ruku; ja ću uzeti lijevo u ovu ulicu jaz bom zavil na levo, v to ulico; uzmimo da ti nisi došao recimo, da ti nisi prišel
II. uzeti se
1. vzeti se: oni će se sada uzeti, sutra je vjenčanje
2. prijeti se: oni se uzeše za ruke
3. uzela mu se ruka roka mu je ohromela; uzeti se u pamet dobro premisliti, pametno pretehtati, spametovati se

zàdjenuti, zàdjesti, zàdjeti zàdjenēm (ijek.), zàdenuti, zàdesti, zàdeti zàdenēm (ek.)
I.
1. zatakniti: zadjenuti perjanicu za šešir; zadio je frulu za pojas; mogao bi ga zadjenuti za pojas tako je mršav; zadjenuti češalj u kosu
2. zadreti: zadjenuti jatagan u grlo, žaoku zavisti u srce
3. začeti: zadjenuti kavgu, borbu, razgovor
4. podražiti, zbosti, ponagajati: nije se usudio zadjenuti mladu begovicu
5. oplaziti: prošlo mu tane kroz haljine, ali mu mesa nije zadjelo
II. zadjenuti se
1. zatakniti se
2. spreti se: zadješće se za bijele ovce
3. začeti se: zadjenula se strašna borba na život i smrt
4. pokazati se: zadjenuo se pramen magle

zàgristi zagrízēm
1. ugrizniti: zagristi jabuku, u kiselu jabuku
2. prijeti: zagristi udicu, meku, mamac; riba nije zagrizla
3. ekspr. ugrizniti, začeti: neću ja prvi tu da zagrizem

zàmetnuti -nēm
I.
1. začeti, načeti: zametnuti razgovor, svadu
2. zadrgniti, z zanko privezati: zametnuti žicu na vreteno
3. zadeti: zametnuti sjekiru na rame
4. spočeti, zaroditi
5. zarediti, zaploditi: zametnuti ovaca, goveda
6. zamesti: zametnuti trag za kim
II. zametnuti se
1. spočeti se: dijete se tek zametnulo u utrobi
2. začeti se: zametnuo se razgovor oko ovoga pitanja; zametnuo se rat

zaòkupiti -īm
1. zaposliti: taj me je posao sav zaokupio
2. pognati: kad sam zaokupio četnike, neće se do Tuzle zaustaviti
3. tiščati v koga: zaokupiti koga pitanjima zasuti z vprašanji
4. za božjo voljo prositi: zaokupiti koga molbama
5. zavzeti, osvojiti: zaokupiti poseben sto, čije srce
6. začeti: zaokupiti pisati

zapòčēti zàpočnēm, zapòčni, zapòčēh zȁpočē, zȁpočeo zȁpočēla začeti: započeti rad, boj, kavgu, svadu; započeti iznova, iz početka; započeti čime

zapòdjenuti zapòdjesti, zapòdjeti -nēm (ijek.), zapòdenuti zapòdesti, zapòdeti -nēm (ek.) začeti, zasnovati: zapodjenuti svadu; zapodjenuo se boj

zàturiti -īm
I.
1. zadeti: zaturiti pušku na rame
2. potisniti nazaj: zaturiti kapu
3. vtakniti: zaturiti ruke u džepove od hlača
4. založiti: ne znam kud sam zaturio knjigu
5. odpoditi, odriniti: zaturiti brigu
6. snesti besedo: svi su tvrdu riječ zaturili
7. začeti: zaturiti razgovor, kavgu
8. zabrisati: zaturiti trag, konce
II. zaturiti se
1. založiti se
2. zgubiti se: zaturiti se u svijet

zàvrgnuti (zàvrći) -nēm
1. zadeti: zavrgnuti sjekiru na rame
2. začeti: zavrgnuti kavgu
3. zarediti: zavrgnuti stoku

bljȕsnuti -nēm
1. bruhniti: ona vrisne, bljusne krvi na usta i prevali se
2. ekspr. začeti teči, začeti se cediti: svakom bi bljusnula voda na usta kad je vidi slehernemu bi se začele cediti sline, ko bi jo bil videl

bújnuti bûjnēm začeti bujno rasti, bujno se razviti: u proljeće priroda novim životom opet bujne

đȉpiti -īm
1. skočiti, planiti kvišku: dipi Marko na noge lagane
2. začeti utripati: srce moje živo đipi
3. suniti, ukrasti

inaugurírati -ùrīrām, inaugùrisati -išēm inavgurirati, slovesno vmestiti, vmeščati, slovesno začeti

ìsprcati -ām ekspr.
1. zrasti, začeti rasti: isprcao je luk; isprcala mu pšenica na gumnu
2. napoditi: mogu u skupštini što zvrcati, pa će me isprcati

ìzbiti ȉzbijēm, vel. ìzbīj; izbìjen -èna
1. izbiti: izbiti klin s klinom; izbiti komu što iz glave; izbiti komu nož iz ruke, komu oko; izbiti dance na buretu
2. odbiti: časovnik izbi dvanaest
3. pretepsti: izbiti koga na mrtvo ime
4. spinjiti: izbiti vrhnje, pavlaku
5. pristužiti: izbiti štogod na nadnici, na radu
6. izbiti, pridobiti korist: iz mutne situacije izbiti svoju korist
7. vreči: izbiti koga iz sedla
8. izbruhniti, začeti se: izbila je kuga, revolucija
9. pognati: izbilo je lišće; izbila je trava
10. predreti: djetetu su izbili zubi
11. priti, privreti na dan: izbila je voda; izbila je istina
12. priti, prebiti se: oko podne izbili smo na planinski greben

krénuti krênēm, vel. kréni, krénuh krénu in krȅtoh krȅte, krênut -a
I.
1. kreniti, premakniti: krenuti ladu, vojsku, brod
2. pognati: krenuti divljač
3. razgibati: vjetar krenu granje
4. kreniti: krenuti s puta
5. kreniti, napotiti se: krenuti kući, u boj
6. napotiti: krenuti zemlju u borbu za oslobodenje
7. ganiti: u grudima krene im srca svima
8. premakniti se: a sada ni da kreneš
9. začeti se premikati: posao je krenuo; led je krenuo
10. krenuti vjerom prelomiti besedo
11. krenuti vratom komu zaviti komu vrat; krenuti umom zblazneti; krenulo je vino mošt je začel vreti; krenulo je tijesto, testo testo je začelo shajati, testo shaja
II. krenuti se premakniti se, odriniti, pomakniti se naprej: noćas se krenuo led na rijeci, na reci; krenuli smo se na put oko šest časova

làznuti lȁznēm
1. oblizniti: laznuti prst
2. hitro začeti: oni najednom laznu bježati

namèzgrati -ām začeti mužeti, postati muževen: gora je zamezgrala

narogúšiti -rògūšīm (se)
1. naježiti (se), nasršiti (se)
2. začeti striči z ušesi

naskorúpiti se -skòrūpīm se ekspr. rahlo se začeti peniti: popuhne, dune vjetrić pa se more naskorupi