Franja

mȁšiti -īm
I.
1. vreči: smrt će nas mašiti u ništa
2. ekspr. prestopiti: nisu Turci još mašili rijeku
II. mašiti se
1. seči po čem, za čim: mašiti se sablje, za šešir, rukom u džep
2. lotiti se, prijeti za: mašiti se pera
3. vzdigniti se, pognati se: mašiti se neba i oblaka
4. zavihteti se: smrt se maši na ramena svome konju

nàdnijeti nadnèsēm (ijek.), nàdnēti nadnèsēm (ek.)
I.
1. vzdigniti nad: gotovo nesvjesno nadnijela je nad plamen i ona svoje ruke skoraj nezavedno je podržala tudi ona svoje roke nad plamen
2. sve je kolo strukom svojim nadnijela njena visoka postava se je videla izmed vseh plesalcev
II. nadnijeti se
1. nagniti se nad kaj: nadnijeti se nad bunar, nad knjigu
2. biti višje: mi smo se na jednom brijegu u planini nadnijeli nad turski šanac bili smo nad turškim okopom

nànijeti nanèsēm (ijek.), nànāti nanèsēm (ek.)
I.
1. nanesti, naplaviti: voda je nanijela mnogo mulja; nanesena zemlja; mnogo nanijeh, naneh = nanesoh drača, suvaraka za potpaljivanje
2. prinesti: vjetar nanije, nane = nanese miris svježe slame
3. pripeljati: koji ga davao nanese na mene: tu nas nanese put pokraj jedne vode
4. prizadeti, storiti: nanijeti komu uvredu, štetu
5. nanesti: nanijesmo = nanesosmo luk AB iz zadatka 3 još jedanput
II. nanijeti se vzdigniti se

naskòčiti nàskočīm
1. naskočiti: ljudi bi na nj naskočili da je izdajica
2. pokazati se: modre mu žile i žilice naskoče pod kožom
3. leči na: na oči joj sanak naskočio
4. vzdigniti se: naskočilo sunce na istoku
5. priskočiti: naskočiti kome u pomoć

odskòčiti òdskočīm
1. odskočiti: odskočiti od zemlje; odskočio metak od kamena
2. skočiti bolje, dalje kot drug tekmec: odskočiti komu; uvek sam mu mogao odskočiti kad smo skakali triput iz mesta
3. ločiti se, oddeliti se: odskočiti od zadruge
4. vzdigniti se, vziti: sunce je visoko odskočilo
5. uskočiti: odskočiti u goru

podùvrijeti pòduvrēm (ijek.), podùvrēti pòduvrēm (ek.) od spodaj navzgor vzdigniti: poduvrijeti polugom

poodskòčiti -òdskočīm vzdigniti se: sunce je bilo poodskočilo, stoji visoko na nebu

razbúkati se ràzbūčēm se razbučati se, s hrupom se vzdigniti: car Sulejman koji se je razbukao kao morski talas

ùstati ùstanēm, ùstani in ùstāj, ùstah ùsta in ùstadoh ùstade
1. vstati: rano ustati; ona je ustala iz kreveta poslije bolesti; ustati od stola, s lijevom nogom, na lijevu nogu; ustati na oružje prijeti za orožje
2. narasti: voda je ustala
3. vzdigniti se: ustati protiv neprijatelja; naši su narodi jednodušno ustali na okupatore; kad ustane kuka i motika ko se dvigne, kar leze in kar gre

uzbúniti ùzbūnīm
I.
1. alarmirati
2. vznemiriti, vzdigniti v upor, v vstajo: uzbuniti narod na okupatora
II. uzbuniti se
1. vznemiriti se
2. vzdigniti se zoper koga, upreti se

uzíći ùzīdēm
1. iti navzgor: uzići uz stepenice
2. vzdigniti se, povzpeti se, priti: uzići do vlasti

ùzniknuti (ùznići) -nēm vzdigniti se, vzravnati se, skočiti pokonci: ne poniče, već junak uzniče

zakerèbečiti se -īm se visoko vzdigniti glavo

čètiri četiríjū čètirma štev. štiri: između četiri zida živjeti; dići sve četiri uvis vzdigniti vse štiri kvišku; između četiri oka med štirimi očmi; na sve četiri strane na vse štiri strani; u sve četiri z vso močjo, z vso silo; na (u) četiri ruke svirati igrati štiriročno; dvadeset i četiri štiriindvajset; četiri stȍtine, čètiristō štiristo; četiri tisuče, četiri hiljade, četiri miliona, četiri milijuna; četirihìljaditī, četirimilìjūntī, četirimiliònitī, četirimilijùntine; četiri pȍstō štiri odstotke; četiri púta štirikrat

pòstelja ž postelja: namjestiti -u postlati posteljo; raspremiti -u razkriti, pripraviti posteljo za spanje; pasti u -u; biti prikovan za -u; dići se iz -e vzdigniti se iz postelje, ozdraveti; biti na samrtnoj (samrtničkoj) -i biti na smrtni postelji

zakèseriti -īm (t. keser): zakeseriti bradu vzdigniti brado