Franja

lȕmp m, lùmpāč -áča m (n. Lump) slabš.
1. pivec, vinski bratec, krokar
2. potepuh

martinováti -ujem slaviti dobar vinski urod na dan sv. Martina 11. novembra ili prvu nedjelju (-de-) poslije (posle) ovoga datuma

másnica ž sod za vinski mošt, gl. mast

musèlez m (t. müsellez, ar.)
1. staro, dobro vino
2. vinski mošt

pòpilica ž, m vinski bratec: u piću je težka popilica, a u kavzi ljuta kavgadžija

sódovec -vca m vinski sriješ, vinski sreš

srȉješ srijèša m (ijek.), srêš sréša m (ek.)
1. vinski kamen
2. dial. ivje, slana

vìnār -ára m
1. vinar, pridelovalec vina
2. vinski trgovec
3. zool. črnoglavi strnad, Emberiza melanocephala

vìndžija m ljubitelj, prijatelj vinske kapljice, vinski izvedenec

vìnkot m (it. vino cotto) dial.
1. kuhano vino
2. vinski mošt

zìdārka ž
1. zool. vinski drozg
2. pčela zidarka zool. znosec

brȁt m, mn. brȁća brat: oni su brat i sestra; to vrijedi brat bratu hiljadu dinara; brat Timotije; samostanski brat; veseli brat; naša slavenska, slovenska braća naši slovanski bratje; brat od drugog oca, od druge majke po poli brat; brat od strica bratranec po očetovem bratu; brat od tetke bratranec po materini sestri; brat od ujaka bratranec po materinem bratu; brat po krvi sonarodnjak; brat po bogu pobratim; mokri brat vinski bratec; pobogu brate za božjo voljo, dragi moj

sìrće -eta s (t. sirke, perz.) kis: voćno, vinsko, drvno sirće sadni, vinski, lesni kis; zeitin i sirće prevaliti, proliti sirće narediti neko nerodnost, malopridnost; prevalio sirće pa zatumarao tamo gde ga niko ne poznaje; ljuto sirće i svoj sud grize