Franja

Zadetki iskanja

  • pòginuti pòginēm, aor. pòginuh pȍginū in pògiboh pȍgibē
    1. umreti (nasilne smrti), pasti: poginuti u ratu, od mača; za tvoje oči, Mario, tri momka pogibe
    2. močno si zaželeti, umirati od želje: pogiboh za tobom; on pogibe za počastima konec ga bo zaradi častihlepnosti; nerotkinja je, a pogibe za porodom
  • premínuti prèmīnēm
    1. preminiti, preiti: dokle premine nebo i zemlja
    2. umreti, preminiti: preminula mlada moma
  • prèstaviti -īm
    I. prestaviti: prestaviti tor
    II. prestaviti se preminiti, umreti: ali se Marko davno prestavio
  • prèsvisnuti -nēm ekspr. umreti, skoprneti: presvisnuti od bola, žalosti, stida, sramote
  • sàmrijeti sàmrēm (ijek.), sàmrēti sȁmrēm (ek.) pomreti, umreti: davno bismo od gladi samrli; majka će mu samrijeti od bolova
  • skònčati -ām
    I.
    1. končati: skončati radnju, posao
    2. zadati komu smrtni udarec: skončati koga
    3. uničiti, pokončati: gospodina moli da joj život skonča
    4. končati, umreti: pa će kao i on skončati
    II. skončati se
    1. končati se
    2. uničiti se
    3. umreti
  • skončáti -am
    1. završiti, svršiti: skončati delo, nalogo, kosilo, pismo, govor, fakulteto, prakso
    2. svršiti, okončati, skončati, umrijeti, umreti: ne boš dobro skončal, če ne začneš drugače živeti
  • skoprnéti -im, skoprnel -ela
    1. umrijeti, umreti, skapati: skoprneti od žeje, od lakote; skoprneti od jeze
    pojesti se od jeda
    2. sagorjeti: skoprneti od ljubezni, od strahu; skoprneti za kom, po kom
  • smíriti smîrīm
    I.
    1. umiriti, utišati
    2. potešiti, zadovoljiti
    3. končati
    4. ugasiti: smiriti svijeću
    5. pospraviti: smiriti šljive sa drveta
    II. smiriti se
    1. umiriti se: smiriti se na jednom mjestu, od neprijatelja; u mladosti toliki nestaško pod starost se smirio
    2. umreti: ona se smirila
    3. ugasniti, zaiti: sunce se smirilo
  • strepetáti -am i -ečem
    1. izdrhtati: strepetati od nog do glave, od strahu
    2. ekspr. umrijeti, umreti: od tega bo še strepetal
  • ùmrijeti ȕmrēm (ijek.), ùmrēti ȕmrēm (ek.), oni ȕmrū, ùmrijeh ȕmrije (ijek.), ùmrēh ȕmrē (ek.), ùmro ùmrla umreti: umrijeti prirodnom smrću umreti naravne smrti; umrijeti na porođaju, u sirotinji, za otadžbinu, od jada, od dosade, od tuberkuloze, od starosti
  • istráčiti se ìstrāčīm se dial. izumreti, umreti brez potomcev: nema više niko od ove kuće, istračila se je
  • pòmirati -rēmo drug za drugim umreti, pomreti, umirati: djeca će ti po ulicama pomirati od gladi
  • poùmirati -rēm pomreti, drug za drugim umreti: sva su mu braća prije njega poumirala
  • spôntati -ām na naglem umreti: spontalo te!
  • svísniti -em svrsnuti, umrijeti, umreti od bola, od žalosti
  • svȉsnuti svȉsnēm, oni svȉsnū, svȉsnuh svȉsnū svisniti, do smrti se razžalostiti, umreti od žalosti, bolečine, napora: ponekad mi je da svisnem; svisnuti od plača, od bola, od jada, od žalosti, od zime; zaljubila se u tebe pa hoće da svisne konec jo bo od zaljubljenosti
  • Abrahamov -a -o Abrahamov: otići u A-o krilo umreti
  • bèjān -ána m (t. bejan, ar.) izjava, izpričevalo: otići bogu na bejan umreti, stopiti pred božjo sodbo; crn joj obraz bio na divanu, kao što će joj biti na -u kakor bo trpela ob smrtni uri; tko će ponijeti zelenog barjaka, nek se junak na bejan istakne naj pride na svetlo, naj se pokaže, da ga bomo videli
  • bógin -a -o božji, bogčev: on je već bogin je že rajni; biti bogin umreti