Franja

Zadetki iskanja

  • bájkar -ja m onaj koji priča ili stvara mitove ili gatke
  • básen -sni ž basna, fabula, životinjska priča
  • kratkočásnica ž
    1. zabavna priča, priča za razonodu, anegdota, pošalica
    2. zabavljačica, zabavna ženska
  • òklēvština ž dial. nagrada, odškodnina za izgubljeni čas pri pričevanju, kot priča
  • posvjedòčiti -svjèdočīm (ijek.), posvedòčiti -svèdočīm (ek.) izpričati, izjaviti kot priča: posvjedočiti pred sudom; posvjedočiti djelom svoje prijateljstvo
  • prílika ž
    1. parabola, usporedba, poučna priča u poređenjima: v -ah govoriti; prilika o delavcih v vinogradu
    2. prilika, prigoda, povoljan trenutak: lepo -o zamuditi; -o imeti; -o izkoristiti; po -i približno; koliko po -i narediš na dan; po vsej -i ga ne bo
    po svemu sudeći neće doći; na -o
    na primjer; krčma je stala na -i
    pri ruci; živijenjske -é
  • starójko m ljubk. pri poroki druga priča
  • staròsvat m pri poroki druga priča, stari svat
  • stríp m (engl. strip) strip, crtana priča s tekstom
  • jȍk prisl. (t. jok) ne: ja sa sudom imam posla, s tobom jok; jok vala ne, bog mi je priča da ne; jok haša dial. ne, bog obvaruj
  • krȕnskī -ā -ō kronski: -a dobra kronska posestva; krunski savjet kronski svet; -o vijeće, veće = krunski savjet; -e kolonije; krunski svjedok glavna priča na sodni razpravi
  • kûm m, mn. kȕmovi
    1. boter: kum na krštenju; krizmani, firmani kum birmski boter
    2. vjenčani kum poročna priča
    3. kum, boter: kum novome brodu, crkvenome zvonu
    4. debeli kum starešina na svatovščini
    5. šišani kum prijatelj, ki opravi prvo striženje moškega otroka
  • ȍporučan -čna -o, dol. ȍporučnī -ā -ō oporočen: -i svjedok priča pri oporoki; oporučan nasljednik oporočni dedič
  • stârī -ā -ō gl. star: stari svat pri poroki druga priča; stari načini muz. stari modusi; Stari Slaveni, Stari Sloveni Stari Slovani; Stari svijet, Stari svet: Stari Vlah pokrajina južno od črte Užice-Cačak do črnog. in kosovske meje; Stari zavjet, Stari savez stara zaveza (knjiga), stari zavjet (obdobje); stari vijek, stari vek
  • svȁt m, mn. svȁtovi
    1. svat, kdor je povabljen na svatbo
    2. ženinov drug
    3. stari svat starešina na svatovščini; debeli svat svat, ki skrbi za dobro voljo na svatovščini; čudan svat čuden patron; stari svat druga priča na svatovščini; prva priča se imenuje kum; svatovi svatovski sprevod, svatovščina; kita i svatovi imenitni svatje; biti pozvan u svatove biti povabljen na svatovščino; ići u svatove, biti u svatovima