-
znôj znȍja m, mest. u znòju znoj, pot: znoj mu izbio na čelu pot mu je orosil čelo; tjerati na znoj znojiti se, potiti se; zaudarati na znoj zaudarjati po znoju, po potu; samrtnički znoj smrtne srage; u -u lica svoga kruh ćeš svoj jesti
-
znój i znòj -oja m znoj, pot
-
znȍjak znôjka m znoj, pot, rahlo potenje
-
ȁvio-stráda ž letalska cesta, letalska pot
-
bèdel m (t. bedel, ar.) zgod.
1. namestnik
2. kdor namesto drugega služi vojaški rok ali gre na zaobljubljeno božjo pot v Meko
3. odkup od vojaške obveznosti
-
brašànce s
1. manjš., ljubk. mokica
2. brašno, popotnica, hrana za na pot
-
ejsádile medm. (t. eji saatijle) dial. srečno pot!
-
glȉbavica ž
1. plundra, blatna pot: ići po -i
2. močviren teren
-
hȁdž hadža m (t. hadž, ar.) božja pot (v Mekg Jeruzalem): ići na hadž
-
hadžìluk m (t. hadžylyk) romanje, božja pot
-
hadžinedòmak m, mn. -dòmaci romar, božjepotnik, ki je šel na pot, pa ni prišel na cilj
-
hodòčāšće s romanje, božja pot: ići na hodočašće
-
isperdášiti ispèrdāšīm
1. nategniti: ćurčija is-perdaši kožu koju hoće da uredi
2. ekspr. slabo oceniti koga, grdo opisati, prikazati koga
3. ekspr. otresti se koga, odpraviti koga, pokazati komu pot domov: isperdašiti koga
-
ispoprijèčiti se ispòpriječīm se (ijek.), ispopréčiti se ispòprečīm se (ek.)
1. počez se postaviti, počez leči: konj se ispopriječio na vratima, te ne možeš ući
2. zastaviti pot: ispopriječiti se kome na putu
-
isprečávati se isprèčāvām se, isprečívati se ispr̀ečujēm se (ijek., ek.)
1. počez se postavljati: isprečavati se na vratima
2. zastavljati pot: isprečavati se komu na putu
-
isprijèčiti se ìspriječīm se (ijek.), ispréčiti se ìsprēčīm se (ek.)
1. počez se postaviti: ispriječiti se na vratima
2. zastaviti pot: ispriječiti se komu na putu
3. ekspr. zadreti se: oholo se na koga ispriječiti
-
izvèsti izvèdem, izvèdoh ȉzvede, ìzveo izvèla, izvèden -èna
I.
1. odpeljati: izvesti djevojku iz kuće
2. popeljati: izvesti koga u kazalište, u pozorište, koga na brdo, u polje, zločinca pod vješala
3. pokazati pot (v življenje): izvesti koga na put
4. izvesti: predstava je bila odlično izvedena; izvedene riječi izpeljanke, izvedenke
5. realizirati, izpeljati: ovaj se račun ne može izvesti
6. narediti: izvesti zaključak, sud, formulu
7. izpeljati: od imenice izvesti glagol
8. pripeljati: izvesti svjedoke pred sud
9. speljati: izvesti vodu na izvjesnu visinu
10. pritirati: izvesti pred sudiju
11. zapeti: izvesti pjesmu
12. zvaliti: kvočka je izvela piliće
13. izvesti stvar na čistac, na čisto, na čistinu pripeljati zadevo na čisto; izvesti iz zabune izvesti, izpeljati iz zadrege
II. izvesti se zvaliti se: patke su se izvele
-
izvjekòvati izvjèkujēm (ijek.), izvekòvati izvèkujēm (ek.) končati življenjsko pot: ja sam već izvjekovao
-
izvòditi ìzvodīm
I.
1. peljati: svatovi izvode djevojku na vjenčanje, venčanje
2. peljati, spremljati: izvoditi koga u pozorište, u kazalište, osudenoga na gubilište
3. kazati komu (pravo) pot (v življenje): izvoditi koga na put
4. izvajati: izvoditi predstavu
5. pripeljati: izvoditi svjedoke pred sud
II. izvoditi se izvajati se
-
jȍltava ž (t. jol tavasy) velika ponev, ki so jo popotniki jemali s seboj na pot