Franja

gȗnj gúnja m (gr. goûna)
1. kmečki moški krajši plašč ali daljši suknjič iz domačega sukna
2. odeja; gunj i opanak zaničlj. kmetje, kmečki živelj

háljak háljka m kratek moški plašč

haljínac -nca m kmečki, vojaški sukneni plašč

kabànčina ž slabš. velik, ponošen plašč

kàbare kȁbārā ž mn. (t. kabara) ženski plašč iz žameta, okrašen s srebrnimi ploščicami

kàpot m, kàpotina ž (fr. capote) dežni plašč s kapuco

kȁzula ž (lat. casula) kazula, mašni plašč

kožárac -rca m
1. usnjarski delavec, delavec v usnjarski stroki
2. usnjen plašč, suknjič

kukùljača ž
1. kapuca, oglavnica
2. plašč s kapuco
3. zool. čopasti škrjanček

mȅnten m (madž. mente, n. Mantel, lat.) plašč podložen s krznom

mȉsnica ž mašni plašč

nizvjetárac -rca m (ijek.), nizvetárac -rca m (ek.) ekspr. kdor obrača plašč po vetru, oportunist

palèto(t) m (fr. paletot, srangl.) paleto, ohlapen ženski (moški) plašč

premètalo s
1. cirkuški akrobat: bio je i manastirski dak i premetalo u jednom cirkusu
2. kdor obrača plašč po vetru: političko premetalo

šìnjel -èla m (rus.) vojaški plašč: skinuti šinjel

kȉšan -šna -o
1. deževen: -a godina
2. dežen: -i ogrtač, -a kabanica dežni plašč

kòšulja ž (lat. casula)
1. srajca: vunena, svilena, spavaća košulja; crne -e slabš. fašistične črne srajce; sive -e slabš. nacisti; crvene -e garibaldinci: skinuti sa sebe i -u dati vse, tudi srajco; gaće i -e slabo oblečena vojska; košulja je preča od kabanice srajca je bolj potrebna kot plašč; košulja je bliža tijelu srajca je prva; poznavati koga kao -u zelo dobro koznati koga; roditi se u -i roditi se pod srečno zvezdo; žena muža nosi na -i čista moževa srajca je znamenje marljive žene
2. jopič: ludačka košulja prisilni jopič
3. kačji lev: zmijina košulja
4. ovitek: košulja od kartona za čuvanje rukopisa

kúglin -a -o kroglin: kuglin omotač kroglin plašč; -a kalota kroglina kapica; -a ploha, površina kroglina površina

òbrtati òbrćēm
I.
1. obračati: obrtati ražanj; obrtati komu leda; obrtati glavu; obrtati plašt, kabanicu prema vjetru obračati plašč po vetru
2. ravnati: on bi htio vladiku kojim bi mogao obrtati po svojoj volji; učitelj je ljepo obrtao sa mnom
3. vrteti: mek je i dobar, pa ga obrću kako hoće
4. spravljati v promet, uporabljati: obrtati godišnje deset milijardi; oni brzo obrću novac koji primaju od roditelja
5. ekspr. navijati: obrtati koga oko maloga prsta
II. obrtati se
1. obračati se
2. vrteti se: otkako se svijet obrće
3. poče mu se svijest, svest obrtati začelo se mu je vrteti v glavi, omedlel je, onesvestil se je

opáklija ž ovčji kožuh: okrenuti -u po vjetru obrniti plašč po vetru