Franja

préd predl.
I. s akuz. pred: pred hišo priti
doći pred kuću; predme naj ne hodi
da mi ne dolazi pred oči; predse gledati
gledati pred sebe
II. s instr. kazuje
1. mjesto (na pitanje gdje), pred: ustaviti se pred vasjo
stati pred selom; stati pred sodiščem
stajati pred sudom; pred seboj videti hišo
pred sobom vidjeti (-de-) kuću; sedel je za mizo s knjigo pred seboj
sjedio je za stolom s knjigom pred sobom
2. vrijeme (na pitanje kada), prije, pre: pred našim štetjem
prije našeg brojenja; do pred kratkim
do prije kratkog vremena; poezija pred Prešemom in po njem
poezija prije Prešerna i poslije njega
3. prednost (na pitanje pred kim, pred čim), prije, pre, pred: doseči cilj pred pred vsemi drugimi
postići cilj prije svih ostalih; odlikovati se pred tovariši
isticati se pred drugovima; umolkniti pred družbo
zaćutati pred društvom
4. prisutnost (na pitanje pred kim, pred čim), pred, od: pred sodnikom je bil nasilnež čisto majhen
pred sudijom je bio siledžija manji od makova zrna; skriti se pred ovaduhi
sakriti se od potkazivača
5. uzrok (na pitanje pred kim, pred čim, od koga, od čega), pred, od: križati se pred pošastjo
krstiti se pred nemani; bežati pred sovražnikom
bježati pred neprijateljem; umakniti se pred nevarnostjo
skloniti se od opasnosti

s, sa predl.
I. z orod.
1. s, z: (družba, skupnost, zveza) došla je s mužem; rastavio si me sa ženom
2. s, z: (način) slušati s pažnjom, narod ga je dočekao s radošću
3. s, z: (čas) sa svršetkom ove godine; sa svakim danom rastu vaši uspjesi
II. z rod.
1. iz, s, z: gledati s prozora; svjetlo s Istoka; ići sa zabave
2. zaradi: volim ga sa njegove smjernosti; sa rada zaboravlja sve drugo; s lude glave je to učinio
3. od: (čas) s početka, s večera
4. za: (mera) s prsta debeo
5. s, z: (način) hraniti djecu s preslice i desnice ruke
6. od: (odnos) s moje strane možeš biti miran; s vremena na vrijeme; s dana u dan

s
(ispred samoglasnika i zvučnih suglasnika z) predl.
I. s gen.
1. s, sa: s konja pasti; priti s hribov
doći sa planina
2. s, sa, od: s strani gledati
sa strane gledati; vsem s poti
iti svima se skloniti s puta; začeti s kraja
početi od kraja
3. iz: priti s Koroškega
doći iz Koruške
II. s instr. s, sa
1.
(društvo, zajednica, pratnja): družiti se s tatovi
družiti se s lupežima; lasje s kožo vred
kosa zajedno s kožom; knjiga s podobami
knjiga sa slikama; žena s košarico
žena sa košaricom; potovati s prijateljem
putovati sa prijateljem; mož s sekiro ga je udaril
muž sa sjekirom ga je udario
( mož ga je udaril s sekiro
muž ga je udario sjekirom); v zasedi čakati s puško
u zasjedi čekati s puškom; pogovarjati se s prijatelji
razgovarati s prijateljima
2.
(sredstvo, oruđe) u shrv. bez predloga: pisati s peresom
pisati perom; zatrpati prostor s knjigami
zatrpati prostor knjigama; s prepričevanjem dobiti koga na svojo stran
uvjeravanjem dobiti koga na svoju stranu
3. s potjo kaj opraviti usput što uraditi

sakraj predl. z rod. od: začula ga s Durmitora vila sakraj Pive

skraj predl. z rod.
1. s konca: došla je kraljica zemlje
2. poleg, pri: skraj mora
3. od: vuci se skraj mene

abdikácija ž abdikacija, odreknuće od nekog zvanja ili časti

aberácija ž (lat. aberratio)
1. aberacija, odmik od tipičnega položaja
2. astr. navidezni odmik zvezde zaradi opazovalčevega gibanja
3. odmik, premik, izkrivljenost: moralna -

absolucíja ž (lat. absolutio) apsolucija, odrješenje od grijeha, odrešenje od greha, oproštenje

aháten -tna -o ahatan, od ahata: -a broška

ájdovec -vca m
1. kruh, hljeb od heljdovna brašna
2. med od heljde

ájdovica ž heljdovina, slama od heljde

ájs interj. izražava bol od vrućine: ajs, kako peče

àlabānda prisl. (it. alla banda) po strani, od strani, ob strani: alabanda zavrže se kavga

alpáka ž alpaka, slitina od bakra, cinka i nikla

alumínijast -a -o
1. aluminijev, od aluminija: -i izdelki
2. aluminijast: aluminijast sijaj

àmvōn -óna m (gr. ambon) ambon, nekoliko privzdignjena tla v obliki okrogle plošče v pravoslavni cerkvi med prezbiterijem in cerkveno ladjo, od koder duhovnik bere evangelij in pridiga

antilòpa ž, antilópa ž antilopa, koža od antilope

antropofobíja ž (gr. phóbos) antropofobija, zaziranje od ljidi

aplikácija ž
1. aplikacija, primjena (-men-)
2. ukrašivanje, našivanje izrezanih dijelova (del-) ornamenata od neke tkanine na druge tkanine

ápnast -a -o
1. zaprljan od vapna, od kreča: -a lopata
2. koji sadrži vapno, kreč: apnast kompost