Franja

tèftīš -íša m (t. teftiš, ar.) zgod.
1. po končani vojni preiskava turških oblasti, kdo je podpiral protiturško gibanje, kdo je skrival hajduke: kad se hajduci vrlo umnože, onda izidu litrci na teftiš
2. preiskovalna komisija: serdari i -i zadu po selima i stanu istraživati i kupiti od ljudi oružje

begènisati -išēm (t. begenmek)
I.
1. vzljubiti, čutiti simpatije do koga: koji koga begeniše, s onim i jegleniše kogar kdo rad vidi, z njim rad govori, se pogovarja; već cio sokak zna da moj Mladen tvoju Jelku begeniše da mu je tvoja Jelka všeč, da jo rad vidi
2. ljubiti, marati, rad imeti: ne uzimaj onu koju ne begenišeš; ne begenišem za svojim stolom ljudi koji su tako čvrsto zakopčali dugmeta svoje uniforme da im ne vidiš srcu do dna
3. odobriti, odobravati, pohvaliti: ne begenišem što si uradio
II. begenisati se vzljubiti se, rad se imeti: kad se momak i djevojka begenišu, ne pazi se na godine

cifràrija ž (madž. cifra)
1. lišpanje
2. lišp
3. kad se pije i jede, onda ne trpim nikakve -e pri mizi ne trpim, da bi se kdo branil

čìgović m: starac me upita tko sam i čigović starec me je vprašal, kdo sem in čigav sin

dèžūran -rna -o (fr. de jour) dežuren: tko je bio jučer dežuran kdo je včeraj dežural

dèžūrnī -ōga m dežurni: ko je bio jučer dežurni kdo je bil včeraj dežurni

kokòškē prisl.: pali su kokoške pravimo, kadar se dva rujeta in padeta tako, da se ne ve, kdo je koga vrgel

kòlāč -áča m
1. kolač: medeni, slavski, božićni kolač
2. potica, sladica
3. kolač (oblika)
4. ekspr. darilo: nisam se nadao -u
5. svitek vrvi, sveženj obročev: svijati užeta u -e
6. otišli su na -e zaročila sta se; tko bi svemu svijetu umijesio kolač = ko bi svemu svetu umesio kolač kdo bi vsem ljudem ugodil

lȉjevča ž (ijek.), lêvča ž (ek.) opora, ki je pritrjena na osi kolesa in na vnanji strani podpira vrh lojtrnice; kriva je lijevča se reče, kadar kdo skuša krivdo zvaliti na drugega

mȕka ž, mest. ù muci
1. muka: samrtne -e; metnuti, udariti, razapeti koga na -e dati na muke; tantalske -e Tantalove muke; vječne, večne -e = paklene -e večno trpljenje; kad ti do najveće -e bude ko boš najbolj trpel
2. trud, napor: s -om ustade težko je vstal; s teškom -om raditi težko delati; to je za mene muka to je zame težko: bez -e nema nauke nič nam ni dano brez napora; o muci grozdovi vise s trudom in vztrajnostjo se dosegajo veliki rezultati
3. med. slabost, vzdigalica, navzeja: hvata me muka vzdiguje se mi; osećao se težak i mučan miris kravljeg masla i loja od koga nenavikla čoveka muka hvata
4. besnost: od -e plakati
5. s trudom pridobljeno: živjeti od tuđe -e
6. težava, nesreča: na muci se poznaju junaci v nesreči vidiš, kdo je junak

na predl.
I. s tož.
1. na: sjesti na konja; nagaziti na minu; popeti se na krov; pasti na dno; izaći na sunce; doći na vidjelo priti na svetlo; staviti komu lisice na ruke; stići na Cetinje; staviti, metnuti nešto na led; došao je red na tebe; na svako treće gazdinstvo dolazi po jedan stručnjak; zemlju ćemo podijeliti na manje parcele; koliko zarađuješ na mjesec; sat ide točno na minutu, tačno na minut; od petka na subotu; napredovanje od poručnika na kapetana; sprema se na kišu; raditi na mahove, na prekide; naviknuti se na rad; pristati na uvjete, na uslove; naići na opoziciju
2. v: biti komu na korist, na teret
3. proti, nad: ići na neprijatelja
4. s, z: na silu = na zor s silo
5. zoper, proti: žaliti se na što, na koga
6. stalne zveze: on je na oca vrgel se je po očetu; miriše na ružu diši po vrtnici; na nedjelju dana prije Nove godine teden dni pred novim letom: doći na jesen priti proti jeseni, na jesen; umrijeti na prečac na naglem umreti; prodaja na malo; na dva sata vožnje od našega grada dve uri vožnje
II. z mest.
1. na: knjiga je na stolu; bubuljica na tijelu, na telu; ležati na samrti ležati na smrtni postelji; pisati na stroju, na mašini
2. s, z: zemlju, slavu je na maču stekao z mečem pridobil
3. po: ići na štakama; koliko vas ima na broju
4. pri, ob: stajati na vratima; bitka na Marici; Biograd na moru; Frankfurt na Majni, na Odri; Skadar na Bojani
5. stalne zveze: prvak na sablji prvi v sabljanju; junak na jeziku dolgojezičnež; na muci se poznaju junaci v trpljenju se razodene, kdo je junak

nadurávati se -dùrāvāmo se skušati se v stanovitnosti: rvemo se sa zimom i naduravamo in skušamo, kdo bo delj izdržal, zima ali mi

onemogúćiti -mògūćīm
I. onemogočiti: vi ste ga onemogućili u tom poslu vi ste ga v tem izpodnesli; tko je to nama onemogućio? kdo nam je prekrižal račune?
II. onemogućiti se onemogočiti se: onemogućiti se u društvu

pítati pîtām
1. vprašati: ako smijem, smem pitati pitao me je kuda se ide u grad; pitati koga za što, za cijenu, za savjet, za dozvolu, za čije zdravlje; pitati daka; pusti to jer te nitko ništa nije pitao; ni davo nije pitao za njega nikdo ni vprašal po njem; bog te pita zašto je to tako bogve, zakaj je to tako; pitaj boga što se sve iz ovoga može izleći kdo ve, kaj se lahko iz tega izcimi
2. vpraševati: pita me očima; nastavnica danas pita gramatiku; bolje je da ne pitaš kako je nama
3. dial. snubiti, prositi za roko: ja je (ćerku) pitam u vas, a vaša je volja hoćete li mi je dati

pònjegovati -ujēm (ijek.), pònegovati -ujēm (ek.) ponegovati: ponjegovati dijete, bolesnika; nadi sebi krov, oženi se, odomaći se, jer treba da se odmoriš, treba da se poneguješ da se kdo pobriga zate

prepòstiti prèpostīm (se) prepostiti (se): ko će prepostiti sedam nedjelja kdo bo zdržal post sedem tednov

pretèći pretèčēm
1. preteči: konj će ravno polje brzo preteći
2. prehiteti: glasnik me je pretekao; preteći koga s kupovinom, koga kolima; rastom; preteći dogadaje
3. preostajati: nije mu preteklo vremena hljeba; bog znade je li tu iko živ pretekao ali je tu kdo ostal živ

pròštiti prȍštijēm zastar. prebrati: dobila sam pismo od čovjeka, a ne znam tko bi mi ga proštio prejela sem pismo od moža, pa ne vem, kdo bi mi ga prebral

pȕls m (lat. pulsus) pulz, utrip: napipati kome puls najti komu občutljivo točko; opipati kome puls na spreten način ugotoviti, kaj kdo misli

svôjta ž svojci, svoji, sorodniki, žlahta: ako ima od -e tkogod ovdje če je kdo od sorodnikov, od žlahte tukaj