Franja

ćȉverica ž (rom.)
1. kapa po ljudski noši v Kotoru
2. slabš. buča, glava

ćùlāh -áha m (t. külâh, perz.) kapa iz valjane volne, navadno bela, v albanski ljudski noši

ćȕškapa ž igra, v kateri se brca kapa

fȅs fèsa m (t. fes, ar.) fes, rdeča turška kapa

hávba ž (nj. Haube)
1. žarg. hauba, poklopac automobila
2. kapa kod trajne:
ondulacije
3. v. avba

kàčkēt -éta m (fr. casquette) kapa s senčnikom, kot del uniforme

kadìflija ž žametna kapa: na glavi mu kapa kadiflija

kamìlāvka ž (gr. kamelaúki)
1. valjasta kapa pravoslavnih menihov
2. šalj. bela visoka kuharska kapa
3. visoka četniška kapa

kapètina ž slabš. velika, grda, strgana kapa

kapùrina ž ekspr. velika kapa

karìkača ž, karìklija ž etn. črnogorska in hercegovska kapa

kèče -eta s, kȅče -eta s, mn. kèčeta (t. keče) bela albanska kapa iz valjane volne: albanski seljaci u bijelim kečetima ušikaju na magarad i prolaze; ispitivački je razgledao moje lice nad kojim je bilo belo albansko keče

kȉćēnka ž
1. gizdalinka
2. kapa s cofom
3. agr. sorta jabolk

kȉtka ž
1. šopek, kitica
2. okrašena ženska kapa

kovr̀ljāk -áka m etn. kapa poročenih žena v gornji Dalmaciji

krìškara ž dial. iz krpic sešita kapa

kúčma ž kučma, krznena kapa, šubara

kùnica ž
1. kuna, kunica
2. kapa iz kunjega krzna
3. bot. navadni rman

ledènica ž
1. s srebrom okovana beneška pištola
2. ženska kapa okrašena s srebrnim denarjem

mȉca ž (n. Mütze) pog. kapa s ščitkom