Franja

seisàna ž (t. sejsana, perz.)
1. čovorni konj
2. konj, ki na svatovščini v povorki nosi nevestino balo

skàkāč -áča m
1. skakalec: skakač u vodu
2. konj: skakač u šahu

àbrāš -áša m (t. abraš)
1. konj z belo liso na gobcu ali pod repom
2. pegast človek

adžàmija ž in m (t. adžami, ar.) neizkušena mlada oseba, neizkušen mladenič, mlad konj

alàša ž (t. alaša)
1. čreda konj; imao je čitavu -u konja
2. drhal, sodrga

ȁlat m (t. al, at) konj rjavec

âlča m konj rjavec, gl. ȁlat

arábec -bca m konj arapske pasmine, araplija, araber

àrapin m, mn. àrapi arabec, arabski konj

ȁt m, mn. ȁti in ȁtovi (t. at) konj plemenite pasme

bàljāš -áša m konj z belo liso na čelu

bárna m (madž. barna) konj ali vol rjave barve

bèjāz -áza m (t. bejaz, ar.)
1. m bel konj, golob
2. neskl. prid. bel: bejaz anterija

bélče -ta (lč i u̯č) m konj bijelac, konj belac: belče se je pognal v dir

bélec -lca
1. (lc) bijelac, belac, čovjek bijele rase
2. (lc i u̯c) konj bijelac

bélgijec -jca m belgijanac, belgijski konj

berbêrec -rca m konj berberske pasmine

bijèlac -lca m (ijek.), bélac -lca m (ek.)
1. belec, belokožec
2. konj belec
3. zool. belin: kupusni, glogov bijelac
4. beljak: bijelac u jajetu
5. bela odeja
6. predmet bele barve (denar ipd.)
7. ekspr. pravoslavni posvetni duhovnik, katoliški duhovnik, redovnik z belo kuto, dominikanec

bìnjāk -áka m, bìnjek m (t. binek) jahalni konj

bjèlāš -áša m (ijek.), bèlāš -áša m (ek.)
1. konj belec
2. po prvi svetovni vojni privrženec združitve Crne gore s Srbijo
3. zool. rarog, Palinurus vulgaris