-
čàtlōv -òva m (madž. csatló) drog, žrd, ki se počez pritrdi na lojtrnice, ko vozijo snopje s polja ali seno s travnika
-
čìtāljka ž stojalo, na katero se položi knjiga, ko se bere evangelij
-
dàbōgdā prisl. bog daj, o ko bi: jezik ti otpao, dabogda, spletkaru jedan
-
džùlūs -úsa m (t. džülûs) dajatev (lisičje krzno, nogavice in nekaj denarja) srbskih cerkva turški oblasti, ko je nastopil vlado novi sultan
-
gánja ž igra, ko se otroci lovijo
-
kàlkān -ána m (t. kalkan)
1. vrsta ženske kape, plitev fes: u okolini Visokog nose žene kalkan; posle okupacije skinula je kalkan i obukla švapski šešir
2. ščit: za delijama se nose pašini srebrni -i
3. zaslon pri muslimanski hiši, da se ne vidi na dvorišče, ko so vrata odprta
4. zatrep: kalkan zatvara potkrovlje te se zove i pročelje
5. streha, ki se poševno spušča z ene stene na nasprotno: kuća na kalkan
6. sedlo: Dervišbeg poleti dogatu, sestru Zlatu skide sa dogata, dogatu se u kalkan izvio
-
kȁmeniti -īm
I. ekspr. spreminjati v kamen: preplašen i zimljiv šapat kamenio je žene
II. kameniti se spreminjati se v kamen, postajati trd ko kamen: kameniti se od čuda, od straha
-
kàvrika ž dial. trava, ki jo polagajo živini, ko zmanjka sena
-
kdòrkóli i kdòr kóli kogarkóli i kogar kóli
1. neodr. zamj. bilo tko, bilo ko: to lahko bere kdorkoli
2. u službi vezn.: kdorkoli bo to bral, bo debelo gledal
-
klȉmalica ž
1. iron. kimavka, ženska, ki samo kima
2. dial. poletni čas, ko konji v obrambi pred muhami nenehno kimajo z glavo
-
klȉnav -a -o dial. z več ko dvema modoma
-
kȍnjast -a -o konjast, močen ko konj
-
kònjosati -ošēm ekspr. garati, delati ko konj
-
kòpitnica ž steza, po kateri so hodili ljudje ali živina, ko so vlekli ladjo po reki navzgor
-
kopnìna ž
1. kopnina, kopnica: kopnina je mjesto gdje je bilo snijega, a ga više nema
2. čas, ko kopni sneg: preselio se kod Radosava i pristao da ga hrani do -e
-
kožòder m slabš.
1. kožoder, mrhar
2. oderuh
3. slabo vreme spomladi, ko crkavajo koze
-
kr̀sme -eta s (t. kysmet) zgod. davek turški oblasti, ko je umrl gospodar
-
kúcāljka ž
1. gruča psov, ki se podijo za psico, ko se goni
2. slabš. vlačuga
-
kúčnica ž
1. gruča psov, ki se podijo za psico, ko se goni
2. pasja hišica
-
kȕsūr m (t. kusur, ar.)
1. ostanek, ki ga dobiš nazaj, ko plačaš z bankovcem, ki je večji od računa: vratiti komu kusur
2. drobiž: nećemo mi biti kusur velikima