Franja

prekošórac -rca m stanovalec z druge strani ulice, iz druge ulice

raznarodoválnica ž zemlja u kojoj se druge narodnosti svjesno (-ve-) odnarođuju

sesljáti -am (ə) u govoru ne razlikovati piskave od šuštavih suglasnika (c — č, z — ž; s — š), nego za jedne i druge govoriti neki srednji suglasnik

sprȉjeka (ijek.), sprêka (ek.) prisl. z druge, z one strani: čujem da se sprijeka naša roba dobro prodaje

stanàrica ž
1. stanovalka, sostanovalka (v istem, v drugem stanovanju)
2. gostačka, gostačica
3. stanarica, planšarica: stanarica priskrbljuje kopaoničkim bačijama beli smok i druge proizvode stoke
4. stalna ptica, stalna riba, ki se ne seli v druge kraje, druga morja: razdelio je ptice na -e i selice; ribe -e i ribe skituše
5. bot. ivanjščica

stár -ja m (lat. sextarius) zastar. star, mjera, mera za žito i druge suhe stvari, 40 oka

trȅbovati trȅbujēm (ijek., ek.)
1. biti potrebno: svim stvarima trebuje mjera; pa sad ovako kao što trebuje
2. potrebovati: to nužno trebujem
3. naročiti, sprejeti, prevzeti iz skladišča živežne in druge potrebščine za vojaščino ipd.: trebovati meso, hleb, uniforme, oružje

tujevérec -rca m stranac druge vjere, vere

umórnica ž ekspr. krepčilni napoj, kozarček vina ali druge pijače za utrujenega

vjedògonja m (ijek.), vedògonja m (ek.) demon, ki človeku dela nevihte in druge nesreče

badàvā prisl. (t. bâd-i hava, perz. , ar.)
1. zaman, zastonj: badava ga je čekala; badava sav trud
2. zastonj, brezplačno: roba je badava
3. brez razloga, brez vzroka: bojim se da me dlanovi svrbe badava
4. poudarna beseda: badava, ta žena ne beše kao druge što su res je, ta žena ni bila takšna, kakor so druge

dának -nka m davek: danak države drugoj državi u staro doba; danak u krvi krvni davek v Turčiji od 15. do 17. stol., ko so krščanski starši morali izročiti svoje moške otroke državi za janičarje in druge državne službe; platiti danak vremenu, modi, običajima; veliki danak bot. pljučnik, Pulmonaria

ȉsprijeka, ȉsprijeko (ijek.), ȉsprēka, ȉsprēko (ek.) prisl.
1. z one strani: ona je došla isprijeka prišla je z druge strani Donave, iz Banata, iz Bačke
2. po strani: isprijeka pogledati koga
3. ob strani: rupice na karabljama, karabama, gl. tudi ispreko

kȅstēn -ena m (t. kestane, gr.) kostanj: divlji, pitomi kesten; vaditi za koga -e iz vatre za druge hoditi po kostanj v žerjavico

kúdjelja ž (ijek.), kùdelja ž (ek.)
1. kodelja: dade mi čitav tovar -e da je ispredem; nećeš iz te -e uhvatiti niti to k nobenemu uspehu ne vodi; osjetiti, namirisati kakva se kudjelja prede zaslutiti, kaj se pripravlja; sad ćemo drugu -u presti sedaj bomo druge strune napeli
2. preslica, koželj: mi smo starice s -om u osjencima
3. pazderje
4. konoplja, Cannabis sativa

lâle-mîle prisl. prijateljsko, familiarno, po domače: sve vi nešto lale-mile, bratimite se, branite jedni druge vi vse po domače med seboj, bratite se in zagovarjate eni druge

némati nêmām in némadnēm, impf. nȇmāh in némadāh -āše, aor. némah in némadoh némade
I.
1. ne imeti: nemam s ljudima prljavoga karaktera nikakva posla
2. ne biti: nema nama našeg prijateljstva; nema toga ko će da ga vrati; danas nema predavanja, nastave; nema vraćanja u staro ni vrnitve na staro
3. nema druge ni druge pomoči; nema se kada ni časa
II. nemati se
1. ne biti v razmerju: dva prema osam nema se kao tri prema deset
2. ne biti: nema se novaca, ni denarja
3. ne moči: protiv toga nema se ništa reči proti temu se ne da nič reči

nèvolja ž
1. nadloga, stiska, nesreča: pasti u tešku -u; biti u -i; izvući se iz -e; pritiska ga nevolja
2. moranje, prisila; mnogi je otišao u hajduke od -e ker je moral, ker je bil prisiljen, ker ni imel druge izbire; na ugovor smo pristali po -i ker smo morali; za -u babu vode kad djevojke ne nahode
3. naći se u -i kome priskočiti komu na pomoč

tȁmo prisl.
1. tam: ostani tamo!
2. tja: idi tamo i na trag
3. kot okrepitev prislova: majka mu je bila tamo odnekud iz Bosne; -veznika: najposle otvori i dvanaesti podrum, kad tamo, ali nasred podruma jedno veliko bure; - ali kake druge besede: pričao mi je kako mu je, tamo njemu, lepo rekla: "Sram vas bilo!"

ùdariti -īm
I.
1. udariti: udariti koga pesnicom, komu šamar, koga po licu; udarilo mi u noge; udariti glavom o zid
2. zabiti: udariti kolac u zemlju, klinac, čavao, ekser u dasku
3. postaviti: udariti znak pokraj druma, pritke za pasulj, za grah
4. zadeti: udario ga grom, metak; udarila ga kaplja zadela ga je kap; brod je udario u stijenu pod vodom
5. odmeriti: udariti porezu na prihode
6. zaviti: udariti lijevo od puta
7. napotiti se, usmeriti se: udariti rdavim putem
8. položiti: udariti temelj novoj zgradi
9. udariti, napasti: udariti na neprijatelja
10. začeti: udarila je kiša
11. bušiti, bruhniti: udariti u smijeh, u plač
12. udariti: vino mu je udarilo u glavu
13. vsekati: udariti znak u drvo
14. suniti, brcniti: udariti nogom o što, u što
15. nastaviti, udariti na pipo: udariti slavinu
16. natakniti, nabiti: udariti osudenika na kolac, zeca na ražanj
17. nabiti: udariti pendžeta na cipele potempljati čevlje
18. udariti koga na muke mučiti koga, začeti mučiti koga
19. udariti u žice zaigrati, zabrenkati
20. udariti u tanke žice začeti jadikovati, jadikovati; udariti u druge žice napeti druge strune; udarila ga čutura, šljivova grana u glavu nasekal se ga je, opil se je; udarila mu vlast, slava u glavu v glavo mu je udarila oblast, slava; udarila kola u brijeg, u breg prišlo je do nesreče; udario tuk na luk spopadla sta se dva enako huda nasprotnika, zadelo je kladivo na nakovalo; udariti kljunom u koru kavsniti, kljuniti skorjo; to mi je brzo udarilo u oči na to sem kmalu postal pozoren; udariti tragom iti po sledi; udariti na plićinu, na belaj naleteti na plitvino, na nesrečo; udariti na velika zvona obesiti na veliki zvon; udariti cijenu robi določiti ceno blagu; udariti u bijeg spustiti se v beg
II. udariti se
1. udariti se
2. suniti se
3. udariti se, spopasti se