-
nàdžekati se se -ām se ekspr. nahornotati se, debelo se obleči
-
nàgūntati -ām ekspr.
I.
1. nahomotati, debelo obleči: naguntati koga
2. napihniti, našopiriti
II. naguntati se prijeti se: naguntalo se blato na točkove
-
ototòliti otòtolīm debelo spresti
-
pȁlamār m, palàmār -ára m (t. palamar, gr.)
1. navt. debelo ladijsko vože, vože za privezovanje ladij k obrežju
2. klin, žebelj: u kući čadavih greda, s brvnima punim drvenih palamara, pevao je Višnjić
-
pȍkrūpno prisl. precej debelo
-
prekrúpiti prèkrūpīm debelo zmleti, zmleti v zdrob
-
prekrupljívati -krùpljujēm debelo mleti
-
râjtati -ām (n. reiten) nizko pog. na debelo, neumno zapravljati
-
raspéčiti ràspēčīm
1. razkrečiti, razčeperiti: poklopi se po stolu, baš kao kad koza raspeči svoje prednje noge na ledu
2. izbuljiti oči, debelo pogledati
3. razvaditi: raspečiti dijete; raspečena djeca
-
rítnik m
1. debelo crijevo, crevo, guzno crijevo, gužnjak
2. prvi trupac sa donjeg kraja štabla
-
tàlpina ž veliko, težko, debelo bruno
-
tòvnjāk -áka m anat. debelo črevo
-
ujármiti ùjārmīm, ujàrmiti ùjarmīm debelo zmleti, gl. jarma
-
zgrúšiti zgrûšīm debelo stolči, zdrobiti: zgruši malo soli
-
đȍn đòna m, mn. đònovi (t. gön) podplat: gumeni đon; debeo mu obraz kao đon ima debelo kožo
-
izbijèliti ìzbijelīm (ijek.), izbéliti ìzbēlīm (ek.) pobetiti: izbijeliti kosu, platno; izbijeliti zube pokazati zobe; izbijeliti kuću pobeliti hišo; izbijeliti oči debelo pogledati
-
láža ž ekspr. laž: san je laža pusta; donijeti, doneti komu šarenu -u debelo se zlagati komu
-
mâsno prisl. mastno: masno lagati debelo lagati; živio je, živeo je masno i slasno živel je v izobilju
-
raskoláčiti -kòlāčīm: raskolačiti oči debelo pogledati
-
rogáčiti rògāčīm
I. široko odpirati: rogačiti oči; to svaki radi, a ti, popa, prvi, možeš rogačiti oči koliko god hoćeš lahko gledaš debelo, začudeno, kolikor hočeš; oči su mu rogačile imel je široko odprte oči
II. rogačiti se gledati s široko odprtimi očmi, gledati začudeno: rogači se ti na mene koliko ti je god volja