Franja

mudrìna ž
1. modrost: naoblači čelo, skupi obrve, jer to su obilježja, obeležja -e
2. moder postopek, modra beseda: ko najviše posiječe glava, najbolji je skolar među njima, -e im druge ne trebaju

neologìzam -zma m (gr. neos, logos) lingv. neologizem, nova beseda

oksìtona ž (gr.) lingv. oksiton, beseda z naglasom na zadnjem zlogu

pȅjoratīv m (lat. peior) lingv. pejorativ, beseda s slabšalnim pomenom

promjènljivica ž (ijek.), promènljivica ž (ek.) lingv. pregibna beseda

próza ž (lat. prosa oratio) proza, nevezana beseda: umjetnička, znanstvena proza; ekspr. proza života

psōst ž
1. grdobija, grda beseda, grdo dejanje
2. kletvica, psovka: napisao je knjigu punu psosti

sȉmpleks m (lat. simplex) tudi lingv. simpleks, prosta, nesestavljena, samostojna beseda

tùdica ž tujka, tuja beseda

vjȅra ž (ijek.), vȅra ž (ek.)
1. vera: vjera u boga
2. zaupanje: slijepa, čvrsta, nepokolebiva vjera; imati -u u koga
3. vera: raditi u dobroj -i
4. upanje, kredit: dati komu robu na -u
5. moška beseda: tvrda vjera; dati komu -u
6. zvestoba: okrenuti -om postati nezvest, izneveriti se
7. zaroka: ugovarati -u; djevojka je bila pod -om tri godine dekle je bilo tri leta zaročeno
8. alal mu vjera! dobro je, prav je tako!; -e mi! pri moji veri!; božja ti vjera! resnično, tako je

bèsjedica ž (ijek.), bèsedica ž (ek.) manjš. od besjeda, beseda

hódalica ž, m
1. popotnica, popotnik: trgovci -e popotni trgovci; riječ bješe hodalica beseda se je naglo razširila; o sivi hodalica vječni, Ahasveru!; pjesme jesu -e puste, one idu iz usta u usta
2. ptice -e ptiči tekači

hòdilica ž popotnica: riječ je jedna hodilica beseda se širi

jȅsti jȅdēm
I.
1. jesti: jedi dok si gladan; jede kao da je cio, ceo dan kopao; mi moramo svaki dan jesti; sjedimo kod stola i jedemo ručak; što vi to jedete?
2. razjedati, gristi: rda jede gvožde; nenavidnost ga jede
3. gristi, pikati: a njega su cijelu noć jele vaške
4. spodjedati, odnašati: Morava jede plodnu zemlju
5. jesti hljeb svoj u znoju lica svoga jesti kruh v potu svojega obraza; jesti kome iz ruke biti komu pokoren
II. jesti se
1. jesti se: ne živi se da se jede, već se jede da se živi
2. njegova se jede njegova beseda nekaj velja
3. jede mi se imam tek
4. gristi se: jedem se od muke gledajući kako lijeno radiš
5. sunce, mjesec se jede začenja se sončni, mesečev mrk

lètjelica ž (ijek.), lètelica ž (ek.)
1. letalka: ptica letjelica
2. letalo: svemirska, kozmička letjelica
3. misao letjelica, riječ letjelica zanosna misel, beseda

mȕškī -ā -ō
1. moški: muški glas, član porodice, šešir, ponos; muški cvijet; -a soba, psovka, ruka; -a riječ moška beseda: -o društvo
2. možat, moški: -a borba
3. kmečki: -a punta, šala
4. -e pjesme pripovedne ljudske pesmi

òtēti ȍtmēm, òtmi, òtēh òtē, ȍteo ȍtela
I.
1. ugrabiti, s silo vzeti: razbojnici su mu oteli dijete; borio se da otme još koji dan da napiše štogod; oteti kome zalogaj iz usta; smrt ga je prerano otela
2. izviti: oteti kome što iz ruku
3. obvarovati pred: oteti zaboravu = od zaborava; njega nisam mogla oteti bijedi
4. oteti mah prevladati
II. oteti se
1. rešiti se, oteti se: pomoću Rusa oteli su se od Turaka
2. izviti se: ote mu se krik očajanja
3. zareči se: riječ mu se ote zareklo se mu je, beseda mu je ušla

pèčatiti -īm pečatiti: pečatiti pisma, isprave; kad je trebalo naći prvu reč i početi, njemu se stezalo grlo i pečatila usta in beseda mu ni šla z jezika

pòčetnī -ā -ō začetni: -o slovo začetna, uvodna beseda; -a brzina

porícati pòrīčēm
1. oporekati: poricati kome njegovo pravo
2. preklicevati: carska se ne poriče vladarjeva beseda drži, dano besedo je treba spoštovati; ja ništa ne poričem