Franja

kàraboja ž (t. kara, boja)
1. črna barva: sve mislio, na jedno smislio, pa uzimlje boju karaboju, bijelo je obojio lice, načini se crni Arapine
2. modra galica
3. bot. barvilna jagoda

krvàvilo s ekspr. rdeča barva, rdečilo: krvavilo sunca rdeča zarja

òker m (gr. ochrós) oker, rumeno rjava barva

rumènilo s
1. rdečilo, rdeča barva
2. rdečica: kad se sjetim -a lica tvoga
3. zarja: jutarnje rumenilo

tàmnilo s
1. temnina, temnota, temnava: kroz hodnik svjetlo je upadalo u stari dvor, noseći na sebi tamnilo i sjenu crnih stijena stolne crkve
2. nezdrava barva obraza, mracnost: niko ne zna pravi uzrok njegovog tamnila i propadanja
3. ekspr. mracnost, mrakobnost: oči su mu se svetlele, a oko njih se obavio obruč tamnila

tânga ž (nord. tang) dial. barva za tkanine in predivo

tên têna m, mest. u ténu, mn. ténovi (fr. teint) ten, barva kože, polti

vȅšplāv m (n. Wäscheblau) modra barva za perilo

vrànilo s
1. črnilo
2. črna barva

zàrudak -tka m, mn. zàruci zàrudākā rdeča barva: bockao ga je njen očinji zarudak

zelenìna ž zelenina, zelena barva

lȁtičnī -ā -ō: -a boja barva lističa cvetnega venca