Franja

ná se tož. povr. zaim. s predl. nase: ljutim se na se; upozoravam na se

násilno, nà silu prisl. nasilno, siloma, s silo, po sili: jači nasilno otima od slabijega

nà sreću prisl. na srečo

nȁ strānu prisl. na stran, stran, ob strani: na stranu šalu brez šale, šalo na stran; na stranu sve ranije razmirice pustimo vse prejšnje zdrahe, spore ob strani

nà veliko prisl. na veliko: ovdje se prodaje na malo i na veliko

na vjéki vjékōv (csl.) na veke vekov

na vrijème (ijek.), na vréme (ek.) prisl. pravocasno: svi su stigli na vrijeme

nà zdrāvlje na zdravje: gledati na zdravlje

nȁ zīmu prisl. na zimo: na zimu će se svi vratiti

nȁ žalōst prisl. žal: ona, na žalost, ne zna pravu mjeru

do predl.
I. z rod.
1. do: od riječi do riječi, od reči do reči
2. poleg: on sjedi do mene; konj do konja, junak do junaka
3. za: nije mi stalo do toga
4. od: to ne stoji do mene to ni odvisno od niene
5. na, v: krivica je do njega krivda je na njem; on je kriv
II. s tož.
1. razen, kot: u onoj gužvi nisam mogao čuti do viku
2. razen: svi do jednoga vsi razen enega

mâj medm. dial. na, vzami: nosim smokve iz Mostara, maj, uzmi, osladi usta

navŕh predl. s gen. na, navrh, na gornju stranu: zložiti knjige navrh omare

o predl.
1. s tož. ob, na, za: udariti nogom o kamen ob kamen; objesiti pušku o zid na steno; tresnuti koga o zemlju ob tla; otimati se o vlast za oblast; svadati se o šta za kaj
2. z mest. o, ob, na: puška visi o zidu na steni; živjeti o svom trošku ob svojem strošku; živjeti o kruhu i vodi ob kruhu in vodi; govoriti o svome bratu o svojem bratu; visiti komu o vratu viseti komu na vratu; o Novoj godini ob novem letu; o glavi mu rade po življenju mu strežejo

ob predl.
1. s akuz. na, o, oko: kača se je ovila ob palico
oko štapa; zaiti ob rob
zalutati na rub, na ivicu; zadeti ob kamen
udariti o kamen; treščiti ob tla
tresnuti o zemlju; vol se drgne ob drevo
vo se češe o drvo; preproga je ob barvo
ćilim izgubi boju; biti ob pamet
sići s uma; biti ob službo
izgubiti službu
2. s lok. o, uz, na duž, uzduž, pored, u, pokraj: meč mu visi ob boku; ob njem se počuti dobro
uza nj se osjeća (-se-) dobro, sigurnom; Bistrica ob Sotli
Bistrica na Sutli; hoditi ob palici
hodati pomoću štapa; drevored ob reki
aleja uz rijeku, duž rijeke (re-); živeti ob kruhu in vodi; hoditi ob reki
hodati uzduž rijeke; hiša stoji ob potoku
kuća stoji kraj potoka; stala je ob njem kot kip
stajala je pored njega kao statua; ob šestih
u šest sati; zvrstili so se ob tribuni
svrstali se pokraj tribune; ob torkih
utornikom, ob sobotah
subotom

pri predl. s lok.
1. pri, kod: stati pri oknu; ti predmeti so se našli pri njem; morda imate pri sebi svinčnik; pri izboru teksta se je prevajalec oziral na okus občinstva; biti pri roki
naći se pri ruci; ta problem mu je pri duši; ostati pri svoji trditvi; posekati drevo pri korenini; riba smrdi pri glavi; pri delu in zabavi ohraniti mero; oče je bil pri volji; biti pri denarju; biti pri sebi; biti pri zdravi pameti; Dol pri Ljubljani
2. na: pri slovesu
na rastanku; ne vem, pri čem sem
ne znam na čemu sam
3. kod: bitka pri Stalingradu; turški poraz pri Sisku 1953; gostilna Pri vitezu
4. u: pri temi hoditi okrog; pri belem dnevu
usred bijela dana; pri takem neredu se ne more delati; pri taki bedi; pri vsem tem; pri tvojih letih bi lahko bil pametnejši
u tvojim godinama mogao si biti pametniji
5. kraj: sedeti pri ognju
6. uz: pri vsem bogastvu niso srečni
7. oko, okolo: sedaj je pri dvanajstih letih
8. za: pri mizi se vedi lepo
za stolom se vladaj pristojno
9. ali si kaj pri času imaš li vremena; pri priči da mi izgineš
smjesta, odmah da se izgubiš; pri moji veri
vjere mi; pri moji duši
duše mi

abonírati -ònīrām (se) (fr. abonner) abonirati se, naročiti se na kaj: abonirati se na pozorište, na kazalište

abòrdāž -áža m, abordáža ž (fr. abordage) navt. abordaža, napad na sovražno ladjo s pristajanjem ob njej

abrakadàbra ž (hebr.)
1. abrakadabra, magična beseda, zapisana na amuletu
2. nesmisel

ábranek -nka m
1. maca, resa: leskovi -i
2. na dlakama čovjeka ili životinje ukorijepljeno blato, ukorepljeno blato