Franja

beléti -im
1. bijeljeti (bele-): oblaki so beleli in razganjali zarjo
2. bijeljeti se: sneg je belel v soncu
3. sijedjeti (sede-): lasje mu že belijo

belíšče s bjelilo, mjesto gdje se bijeli platno (be-): na -u je ležalo belo perilo

béliti -im i belíti belim
I.
1. bijeliti (be-), krečiti: beliti hišo, stene, z apnom
2. bijeliti: sneg beli gore; beliti platno, perilo; leta mu belijo lase
3. praviti brige: otroci mu belijo glavo
4. on si beli glavo s tem problemom
on razbija sebi glavu tim problemom; v šolah si beliti glavo
mukom sticati znanje u školi
5. bijeliti, guliti, skidati koru: beliti palico z nožem; beliti krompir, jabolko
6. skidati kožu: beliti prašiča
7. komušati: beliti koruzo
II. beliti se
1. bijeljeti se (bele-): hiša se beli med drevjem, na vrhovih se beli prvi sneg
2. sijedjeti (sede-): lasje se mu belijo

benáviti bènāvīm
I. govoriti neumnosti: ne benavi, pametan si inače čovjek
II. benaviti se delati se neumnega: starci se benavili gore nego djeca

benđèluk m, benđìluk m, bènđija ž (t. bendžilik, bendž, perz.) seme indijske konoplje ali seme domačega blena, ki se daje v vino, kavo ali jedi kot omamljajoče sredstvo, kot mamilo, uspavalo

bensìlāh -áha m (t. belsilâhy, ar.) širok usnjen pas, za katerega se zatika orožje

béra ž
1. bir, lukno, godišnja nagrada u namirnicama što se nekada davalo crkvenim ljudima i učiteljima: dajati, pobirati -o; priti po -o; vinska bera
2. branje, skupljanje: bogata bera besed; bera ni slaba

berílo s
1. čitanka: berilo za 6. razred osnovne šole
2. štivo: mladinsko, zabavno berilo
3. lektira, štivo: domače, obvezno berilo
4. lekcija, odlomak iz biblije koji se čita kod službe, kod mise

berívka ž mlada salata, prva u proljeće (-le-) koja se ne podrezuje nego se čupa

beséditi -im
I. govoriti, besjediti (-se-): besediti o boljših časih, začne tiho besediti
II. besediti se riječati se (reč-): tako sta se gospoda besedila še nekaj časa

bèsofra ž (t. bez, sofra, ar.) prt, ki se razprostre pod jedilno mizo, da ne padajo drobtine na tla

bèsvjestan -sna -o (ijek.), bèsvestan -sna -o (ek.)
1. nezavesten: u besvjesnom prijelazu iz života u smrt; bolesnik leži besvjestan u postelji
2. nezaveden, nezavedajoč se: on -o čeka osudu; o problemu je govorio s -om ravnodušnošću

betonárna ž betonara, pogon gdje se priprema beton

bévskati -am
1. kevtati, škamutati, štektati: pes, ščene bevska; lisica bevska vso noč; mitraljezi so bevskali nekje daleč
2. osorno razgovarati, govoriti s kim, nabrecivati se na koga: kar naprej bevska name; ukazovati z bevskajočim glasom

bévskniti -em
1. zakevtati, škamutnuti: ščene je bevsknilo
2. nabrecnuti se na koga: mož je bevsknil na ženo

bezálo (ə) s čačkalo, čime se nešto čačka: bezalo za pipo

bezljàti -am
1. trčkarati, trčkati: bezljati ves dan po mestu
2. obadati se, štrkati se, štrkljati se: krave bezljajo v poletni vročini
3. lakomisleno se iživljavati, osobito seksualno: prej je bil soliden, zdaj pa je začel bezljati

bezljàv -ava -o koji se obada: -a krava

bȉbav -a -o zibajoč se, zibav, pozibavajoč se, valoveč

bȉflati -ām (n. büffeln, lat. gr.) slabš. biflati se, guliti se