Franja

svíliti se svîlī se svetiti se kot svila

šȁkast -a -o kot pest, kot dlan, ki ima obliko pesti, dlani: -a kamenica

ševr̀dalo s kdor kot v omotici hodi, klama

ševr̀dati -ām klamati, kot omotičen hoditi: pravda ne treba mnogo ševrdanja

šipárac -rca m, šipàrčić m
1. ekspr. pol odrasel fant, pribl. 15 let
2. klen, ki tehta manj kot oko, gl. oka

šȉš m (t. šiš)
1. dial. železen raženj: na -u peći kobasice, komadiće mesa; iznad žeravice se vrte šišovi
2. pločevinast boben na kovinskem roču za praženje kave
3. votla palica, ki kot tul rabi za prenašanje manjših predmetov
4. trirobno koničasto bodalo

šíveta šívētā s mn. (t. šive, perz.) v drobne kite spleteni lasje kot frizura: jedna glava trideset šiveta

šljóka ž, šljȍčica ž, šljȍkica ž tanka kovinska ali steklena ploščica kot nakit na obleki: kupiće mi babo fes, a na fesu šljoka

šokétati šòkēćēm govoriti kot govore Šokci, govoriti ikavski

štȕlast -a -o dolg kot lesena noga: -e cipele

šúljak -ljka m
1. panj, štor: ljudima bijahu stolice i sovra šuljci od debla
2. piškav lešnik, oreh isl.
3. dial. žito, ki je ostalo pri sejanju, pomešano s plevami, kot krma za prašiče
4. dial. pšenica enozrnica, Triticum monococcum
5. snetljivo žito: dobro sjeme ne rađa šuljak

tȁmo prisl.
1. tam: ostani tamo!
2. tja: idi tamo i na trag
3. kot okrepitev prislova: majka mu je bila tamo odnekud iz Bosne; -veznika: najposle otvori i dvanaesti podrum, kad tamo, ali nasred podruma jedno veliko bure; - ali kake druge besede: pričao mi je kako mu je, tamo njemu, lepo rekla: "Sram vas bilo!"

tèrkija ž (t. terki)
1. konjenikova prtljaga, plašč, odeja, ipd., zvita in privezana k sedelnemu glaviču, tudi jermenje, s katerim je prtljaga privezana: svi su bili u potpunoj opremi, sa kabanicama u terkiji; cela oprema na kulašu beše gospodska, i sedlo, i uzde i terkije
2. del stare ženske noše, štirje ozki jermenčki kot del pasu, na jermenčkih so se nosili nož zaklepček, ključi in drugi predmeti vsakdanje uporabe
3. jermenček na opanku: s opanka visio mu komadić terkije

tòbože prisl. baje, menda, dozdevno, kot da: on je tobože bolestan; dok su oni tamo tobože raspravljali o miru, već se potajno spremao rat; otišao je u varoš tobože poslom

tòljaškē, tòljaški prisl. dial. kot z gorjačo: udario ga puškom toljaške

trȉca ž, rod. mn. trîcā trojka, kot ocena, v kartah

trȍje tróga i trȍjega skupni štev.
1. troje: mora se razlikovati troje; uzet ću jedno od troga, od trojega; približati se trome, približati se trojemu; raspitati se o trome, o trojemu
2. tri: naišao sam na njih troje naletel sem na te tri (en moški in dve ženski, dva moška in ena ženska, dve ženaki in otrok); u kući su otac, majka i ujak; osim njih troga niko se ni za šta u kuči ne pita; njima troma (trojima) do sebe je morala mjesta da napravi
3. ob skupnih samostalnikih kot štev.: troje djece; troje jagnjadi, troje piladi trije otroci, trije jagenjčki, tri piščeta
4. gl. troji -e -a

tûg m, mn. tȕgovi (t. tug, perz.) konjski rep na paševem kopju kot znamenje dostojanstva, najnižji paša je imel en konjski rep, srednji po dostojanstvu dva in najvišji tri repe: paša sa jednim -om (birtuglija), sa dva -a (ičituglija), paša sa tri -a (učtuglija)

tvȏr tvȍra m
1. delo, dejanje: od zbora do -a mnogo ima razgovora
2. dial. razžvrkljan beljak kot mazilo za rano

uabònositi se -īm se otrdeti, postati trd in črn kot ebenovina, ne se premeniti: ko uzimlje interes i ko krivo meri, on se tako uabonosi u zemlji, ne da mu onaj greh da istrune kao ostali ljudi