Franja

pròsulja ž
1. ponev, kozica: premeće se kao riba u -i; obijati kao prosulja u belu nedelju hoditi od enega do drugega in kaj prositi, za kaj moledovati; pasti s -e na žeravu priti s hudega na hujše, priti z dežja pod kap
2. bot. prosulja, Milium

pròšiti prȍšijēm prešiti: ona nosi svilom prošivene rukavice; šmajser proši živicu brzostrelka je na več mestih prestrelila živo mejo

pròzor m, prózor m
1. okno: okrugao prozor; krilo od -a; prozor na preklapanje; posmični prozor smično okno = drsno okno = okno na smuk; prozor sa žičanim staklom; baciti što kroz prozor: slijepi, slepi prozor; može mu se pljunuti pod prozor
2. šipa: razbio je prozor
3. žarg. šol. okno, presledek ur na urniku: treći čas ima prozor

pȑsa pr̂sa s mn., pȑsi pr̀sijū ž mn. prsi; biti se = busati se = lupati se u prsa trkati se na prsi; baciti se kome na prsa vreči se komu na prsi; boriti se s kim prsa o prsa; bojevati se s kom prsi o prsi; sresti se s kim prsa o prsa; stati s kim prsa o prsa stati s kom v neposredni bližini; ona žena ima velike prsi; odbiti od prsiju odstaviti otroka; uhvatiti se za prsi spopasti se; kokošija prsa med. kurje prsi

pȑst m, mest. na pr̀stu, mn. pȑsti pr̀stijū in pr̀stī in pr̂stā prsč: na svakoj ruci i na svakoj nozi imamo po pet prstiju; znati što u prste znati kaj zelo dobro; gledati komu kroz prste; imati što u malom prstu; on nije ni prstom mrdnuo ni zganil s prstom; isisati što iz prstiju izsesati kaj iz prstov; biti čistih prstiju biti čistih prstov, rok; biti s kim kao prst i nokat biti si s kom zelo blizu; biti raširenih prstiju biti zapravljivec; gledati kome na prste; dobiti po prstima; zabadati svoje prste u svaku sitnicu; imati dugačke prste; imati na svaki prst po jednu; ići na prstima hoditi po prstih; igrati na prstima plesati na prstih, na koncih prstov; na prste jedne ruke može izbrojati; krstiti se sa tri prsta križati se po vzhodnem obredu; ne vidi se ni prst pred nosom; staviti prst na usta, na čelo; omotala ga je oko -a; prst božji; biti sam kao prst

pr̂vī -ā -ō prvi: -a pomoć; ti nisi u -oj mladosti; to se vidi na -om koraku; radnik od -e ruke odličen delavec; pitanje -oga reda pomembno vprašanje; voditi -u riječ u društvu imeti prvo besedo v družbi; svirati -u violinu tudi ekspr. igrati prvo violino; u -om redu je on stručnjak, i tek onda pisac; stavljati što u prvi plan postavljati kaj na prvo mesto; biti u -om planu biti na prvem mestu; prvi kokoti, prvi pijetli prvi petelini, zelo zgodaj; prvi put prisl. prvič, prvikrat; Prva neprijateljska ofanziva; Prvi maj; Prvi srpski ustanak; Prvi svjetski rat

púhati pûhām, pûšem, pûhāj in púši, púhajūći in púšući
1. pihati: puhati u rog, u diple; kako vjetar puše, tako se valja obrtati; puhati s kim u iste diple = u jedan rog = u istu tikvu; puhati u prazne šake ostati brez sredstev, brez službe
2. puhati, sopihati, sopsti: ciganin začu hodžu kako puše; puhati preko ramena na nekoga gledati zviška na koga
3. pezdeti: puhati kao svinja

pȕls m (lat. pulsus) pulz, utrip: napipati kome puls najti komu občutljivo točko; opipati kome puls na spreten način ugotoviti, kaj kdo misli

pȕn -a -o
1. poln: -a čaša; pun para kao žaba dlaka; pun mjesec ščip, polni mesec; u -om smislu riječi v polnem pomenu besede; u -oj formi; s -im srcem što učiniti z ljubeznijo kaj storiti; usta su mu -a bratstva i jedinstva; imati pun tur imeti polne hlače; -im glasom progovoriti na ves glas spregovoriti
2. popoln: -a gimnazija
3. pun puncat = dupkom pun do vrha poln, nabito poln

pût púta m, orod. pútem, s predl. za pútom, mn. pútevi in pútovi
1. pot: put vodi kroz selo; put ka sreći; presjeći komu put; ići svojim putem; udariti pravim putem; kuća stoji nad putom; krčiti nove puteve, putove: poći pravim putem usmeriti se po pravi poti; biti na krivom putu; hvatati put lijevo mahniti jo na levo; izvesti koga na put usmeriti koga v življenje; put najmanjeg otpora; preko puta na nasprotni strani; kolski put vozna pot; saobraćajni put prometna pot, cesta; životni put življenjska pot; posljednji, vječni put zadnja pot; put do zvijezda je trnovit; stati na pola puta
2. cesta: put bratstva i jedinstva; Auto-put bratstva i jedinstva, Mliječni Put astr. rimska cesta
3. potovanje: biti stalno na putu; put oko svijeta; svadbeni put
4. stajati kraj puta stati ob cesti

ráditi rȃdīm, rádi, rȃđāh -āše, rȃđen -a
I.
1. delati: raditi rukom, glavom; raditi u fabrici, na čemu, kod koga, za koga; raditi po svojoj glavi, na svoju ruku; raditi po učinku
2. delati, delovati srce mu ne radi više
3. opravljati: raditi zanat
4. obdelovati: raditi zemlju
5. raditi kome o glavi streči komu po življenju; raditi ispod žita skrivaj, zahrbtno kaj delati; raditi iz petnih žila delati, prizadevati si na vse pretege; šta da mu radiš! kaj se more!; šta radiš kako živiš, kaj delaš
II. raditi se
1. delati se: kako se radi, tako se i prolazi
2. iti za kaj: tu se ne radi o tome tko će ovaj posao izvršiti, nego kako će ga izvršiti
3. dogajati se: šta se to radi po našoj zemlji kaj se dogaja po naši deželi; o koži mu se radi za kožo mu gre

rȃdnī -ā -ō, nedol. râdan -dna -o
1. deloven: radni plan, efekat, učinak; -a akcija, disciplina, soba, operacija; -a snaga delovna sila; -a škola delovna šola: -a zajednica delovna skupnost; -o vrijeme, vreme delovni čas; radni odnos delovno razmerje; radni dan delavnik
2. radni pridjev lingv. opisni deležnik na -l
3. deloven, delavski: -a knjižica

râdnīk m delavec: fizički, kulturni, prosvjetni, privredni, javni, ilegalni, sezonski, pozadinski; radnik-gost delavec na začasnem delu v tujini

ráđati rȃđām
I. roditi: svake godine rađati mladunce; vočka rađa lijepe plodove
II. rađati se roditi se: sunce se rađa na istoku na vzhodu se rojeva sonce

rȁme rȁmena s, mn. ramèna raménā rama, rame: slegnuti, slegati -ima skomizgniti, skomizgati z rameni; sažeti -ima skomizgniti z rameni; baciti se konju na -a zajahati konja, pognati se v sedlo; dati glavu s -a za koga dati življenje za koga; bacati kamena s -a metati kamen z ramen; dok mi je na -u glava dokler nosim glavo na ramenih; od -a presuditi, odgovoriti takoj razsoditi, odgovoriti; preko -a pogledati koga prezirljivo pogledati koga; sišla bi mu glava s -a izgubil bi glavo; rame uz rame z ramo ob rami; uvući glavu u -a; (pušku) o desno rame (puško) na desno ramo

rȁskorāk m
1. razkorak: raskorak u gimnastici
2. ekspr. braća idu u raskorak vlečeta, vlečejo vsak na svojo stran

raspolágānje s razpolaga, razpolaganje: to ti je na raspolaganje to ti je na voljo; stajati na -u; stavljati komu što na raspolaganje

raspŕštati se -štī se razpršiti se: mi se onda rasprštasmo kud koji mi smo se tedaj razpršili na vse strani

razbròjati -jīm, razbròjiti ràzbrojīm prešteti: razbrojati vojnike; igrači se razbroje na prve i druge; voj. na parove razbroj se na pare se razštej

razùmjeti razùmijēm (ijek.), razùmeti razùmēm (ek.) razumeti: razumjeti koga, što; o tome oni malo razumeju; to se samo po sebi razumije, razume; pa hajde da se razumijemo pa torej da smo si na jasnem; guske te razumjele bog te naj zastopi; razumijem, gospodine kapetane!