Franja

cenzúra ž (lat. censura) cenzura: cenzura štampe, novina; zavaravati -u voditi cenzuro za nos

cȅsta ž, rod. mn. cêstā cesta: državna, glavna, makadamska cesta; obilazna cesta; obvoznica; prilazna cesta vpadnica; šumska cesta; industrijska cesta turistička cesta; oprema -e; auto-cesta; baciti koga na -u; mjeriti -u meriti cesto, opotekati se pijan po cesti; široka ti je cesta na voljo ti je; naći se na -i znajti se na cesti; ostati brez sredstev za življenje

cijèna ž (ijek.), céna ž (ek.) cena: prodajna, kupovna, visoka, niska cijena; tržišna cijena; maksimirana cijena potražnje, ponude, proizvodnje; cijena zemlje; zamrzavanje cijena; svjetska cijena; minimalna cijena; cijena koštanja; nivo cijena; dumping cijena; diskriminacija u cijenama; slobodne, vezane cijene; oboriti -u znižati ceno; po -u života za ceno življenja; u -u kupiti poceni kupiti

cȑknuti -nēm
1. crkniti: crknuti od gladi i žeđe; crknuta životinja crknjena žival
2. ekspr. umreti: majka mu crče od žalosti
3. ekspr. ckrniti, vroče ljubiti: ona crkla za tobom; crkoh za njom; plan treba, crkni-pukni, ispuniti plan je treba za vsako ceno izpolniti

cr̂kva ž rod. mn. cr̂kāvā in cr̂kvī (stvn. kiricha, gr.)
1. cerkev: saborna crkva stolnica (pravosl.), prvostolna crkva stolnica (kat.); mjesto gdje se muslimani skupljaju na molitvu ne zove se crkva nego džamija, židovska bogomolja zove se sinagoga
2. cerkev, cerkvena organizacija, verniki: rimska crkva; katolička crkva; pravoslavna crkva; protestantska crkva; istočna, zapadna crkva; ženska crkva oddelek za ženske v pravosl. cerkvi

crnìna ž
1. črnina, črna barva: crnina marame, rupca, gavrana, noći, ćađa
2. črnina, črna obleka, žalna obleka: nositi -u, biti u -i žalovati za kom

cúriti cúrīm
1. po malem, po kapljah teči: kiša sve jednako curi
2. teči, puščati, cureti: bačva curi; nos mu curi; oči mu cure; ako ne curi, a ono bar kaplje če ni veliko (sredstev za življenje), za silo vendar je

čàršavskī -ā -ō: -o piatno platno za rjuhe, za prte

čàršija ž (t. čaršy, perz.)
1. ulica ali trg s prodajalnami in delavnicami, trgovsko-obrtniška četrt
2. trgovski svet, kramarji
3. malomeščanska družba s svojimi politično-družbenimi nazori: dobro jutro, čaršijo, na obje strane se reče za človeka, ki se zaradi svojih koristi prilagaja vsaki situaciji

čāst ž mest. u části, orod. čâsti, čâšću, mn. čâsti, rod. částī, daj. částima
1. čast: lična čast; uvreda -i; doći do visoke -i; dirnuti u čiju čast reči kaj komu čez čast; steći čast svojim djelima
2. čast, poštenje: izgubiti čast
3. spoštovanje, počastitev: biti u -i; iskazivati, odavati komu čast Zbornik u čast Đure Daničića, Vatroslava Jagića Zbornik v počastitev
4. pogostitev: prirediti čast svojim prijateljima; pozvati koga na čast
5. djevojačka čast dekliška nedolžnost; na čast mu njegovo imanje hvala lepa za njegovo imetje; časti mi pri moji časti; sud časti častno razsodišče; s kim imam čast govoriti; polje -i bojišče, polje časti

čemu daj. od što, šta čemu, čemur: da li se tu treba čemu čuditi; to je ono čemu se ja čudim to je tisto, čemur se čudim; je li to čemu je to za kaj, ali to kaj velja

čȅtka ž
1. krtača: četka za zube, za odijelo, za odelo, za ribanje, za cipele; žičana, čelična četka; pčelarska četka omelce za ometanje čebel
2. čopič: četka za bojadisanje
3. resica, franža

číčak -čka m bot. navadni repinec, Arctium lappa, gl. tudi repuh; čičak mali bot. dikica, Arctium minus: prilijepio se, prilepio se kao čičak na pasji rep se reče za vsiljivega, nadležnega človeka

čȉzma ž (t. čizme, madž. csizma) škorenj: ne ide ova čizma na tu nogu to ne spada sem; nije svaka čizma za svaku nogu ni vsakdo za vse sposoben; španska čizma mučilna naprava

čkâlj čkálja m bot. kozjica, Onopordum: trijebiti, trebiti čkalj na svojoj njivi brigati se za svoje zadeve, pometati pred svojim pragom

d s neskl. šesta črka latinične abecede in peta cirilske ter glagolske azbuke; malo d, veliko D; d kot prilastek peti po vrsti: alineja d; 1. d razred; abonma D; vitamin D; D vitamin v rimskem številčnem sistemu D = 500; ton d na drugi stopnji C-durove skale: d-dur, d-mol; d kratica za dinar; d. kratica za drug; pion na d-liniji; D kratica za dama, kraljica v šahu; kratica itd., i d. = i dalje; i dr. = i drugi, i drugo; dr = doktor

dának -nka m davek: danak države drugoj državi u staro doba; danak u krvi krvni davek v Turčiji od 15. do 17. stol., ko so krščanski starši morali izročiti svoje moške otroke državi za janičarje in druge državne službe; platiti danak vremenu, modi, običajima; veliki danak bot. pljučnik, Pulmonaria

dàska ž, tož. dȁsku, mn.: dȁske, rod. dasákā
1. deska: obložiti nešto -ama; daska za crtanje risalna deska; kuhinjska, šahovska daska; školska, crna daska šolska tabla; odskočna daska = trampolin odskočna deska; čamova daska hojeva, jelova deska, pren. grob: s njom sam mislio i leći na čamovu -u
2. mn. -e gledališki oder: čitav život provela je na -ama
3. ekspr. snha ženska: daska bez prsiju i kukova spredaj dila, zadaj ploh
4. nagaziti na trulu -u stopiti na trhlo desko; nema četvrte -e u glavi eno kolesce se mu narobe vrti; daska za glačanje deska za likanje

delikàtes m, delikatèsa ž (fr. délicatesse) delikatesa, posladek, trgovina z delikatesami: mladi krumpir je za mene pravi delikates; mladi krompir je za mene prava delikatesa; kupiti u delikatesi; prodavačica u delikatesu

dèvētī -ā -ō deveti: deveti dio, deo; biti na -om nebu biti v devetih nebesih; biti -a rupa na svirali biti brezpomemben: biti nekome -e peći žarilo biti za koga daljno sorodstvo; to mi je -a briga to mi ni nič mar; izgleda kao -o čudo zelo je čuden, nenavaden