-
dìzdār -ára m (t. dizdar, perz.) zgod. stražnik pri vhodu v turško trdnjavo, poveljnik turške trdnjave, gradnik, dizdar
-
dìzga ž (t. dizge)
1. odrezek: dizga od čohe
2. podveza: -e za podvezivanje čakšira
3. volnen pas v ljudski noši
-
djȅd m (ijek.), dȅd m (ek.)
1. ded, stari oče, prednik: djed po ocu, po majci, djed-Mraz dedek Mraz; od devet djedova od starih časov
2. bot. brezov goban, dedek, Leccinum scabrum
3. bogomilski verski starešina
4. dvorni dostojanstvenik v fevdalni Srbiji in Hrvaški
-
djènjēnje s (ijek.), dénjēnje s (ek.) plastenje, devanje v kupe
-
djènuti djȅnēm, djèsti djȅdēm, djèti djȅdēm (ijek.), dènuti dȅnēm, dèti dȅdēm (ek.)
1. plastiti, devati v kupe: djenuti sijeno, seno, snopove u krstine
2. delati, plesti: ptica djene, dene kljunom gnijezdo, gnezdo
-
djèvēnje s (ijek.), dèvēnje s (ek.) plastenje, devanje v kupe
-
djeverívati djevèrujēm, djeveròvati djevèrujēm (ijek.), deverívati devèrujēm, deveròvati devèrujēm (ek.)
1. biti za druga pri poroki: ti ćeš mi djeverivati
2. sekundirati v dvoboju
3. biti komu za sprernljevalca
-
djèvica ž (ijek.), dèvica ž (ek.)
1. devica
2. deklica
3. novica v samostanu
4. Djevica, Devica ozvezdje; Djevica Orleanska; stara djevica
-
djèvōjčiti se -īm se (ijek.), dèvōjčiti se -īm se (ek.) dekličiti se, postajati dekle, razvijati se v dekle, nositi se kot dekle
-
djevòvati djèvujēm (ijek.), devòvati dèvujēm (ek.) biti v dekliških letih, živeti kot dekle
-
do predl.
I. z rod.
1. do: od riječi do riječi, od reči do reči
2. poleg: on sjedi do mene; konj do konja, junak do junaka
3. za: nije mi stalo do toga
4. od: to ne stoji do mene to ni odvisno od niene
5. na, v: krivica je do njega krivda je na njem; on je kriv
II. s tož.
1. razen, kot: u onoj gužvi nisam mogao čuti do viku
2. razen: svi do jednoga vsi razen enega
-
dobacívati -bàcujēm
1. metati: ona mu dobacuje lijepe, lepe jabuke
2. dosegati, zadevati, streljati do: puška dobacuje, izvrsna je
3. govorniku segati v besedo, delati svoje pripombe, kot mimogrede pripominjati: opozicija je iz svojih klupa govorniku stalno dobacivala svoje primedbe
-
dòbjeglica m, ž (ijek.), dòbeglica m, ž (ek.)
1. pribežnik -nica
2. dekle, ki proti volji svojih staršev pobegne v fantovo hišo in se z njim poroči
-
dȍbropīs m dobropis, knjiženje v dobro
-
dobrovóljstvo s prostovoljstvo, prostovoljna udeležba v akciji
-
dočarávati -čàrāvām predstavljati v čarobnih barvah: pjesma dočarava slatke snove
-
dòčasnīk m nekdaj, v zahodnih krajih podčastnik
-
dóći dôdēm, vel. dóđi, aor. dóđoh dóđe, del. dòšao dòšla
1. priti: doći kući, na red, u nevolju, k sebi, do cilja, u pravi čas; došlo vrijeme žetve; došlo je do gusta prišlo je v zagato; doći do ušiju zvedeti; već nekoliko puta u prošlosti naš je opstanak došao u pitanje že nekajkrat v preteklosti je bil naš obstoj na kocki; doći komu na oči priti komu pred oči; doći do uvjerenja prepričati se; doći do istine dokopati se do resnice; doći do riječi priti do besede; doći u sukob s kim spopasti se s kom; došlo pa prošlo prišlo je in minilo
2. dorasti: kad dođe sin do konja i sablje, on će mene starca izbaviti
3. postati: lice joj je došlo ozbiljno
4. dođe joj da pjeva i plače
5. biti v sorodstvu: on mi dođe brat od strica on je moj bratranec po očetu
6. doći komu glave spraviti koga s poti, ubiti koga
-
dôdo zval. od doda pripev v ljudski pesmi
-
dògana ž (it. dogana) dial.
1. carina
2. carinarnica
3. urad za odkup tobaka v Hercegovini
4. palača beneškega doža