Franja

sačmàrica ž
1. vrsta ribiške mreže s svinčenimi zrni kot obtežilom
2. lovska puška, ki se polni s sekanci, s šibrami

sìkter-kàva ž, sìkter-kàfa ž, siktèruša ž druga kava kot opozorilo gostu, da je obiska konec

sinòptik m, nav. mn. sinòptici (gr.) evangelisti Matej, Luka in Marko kot očividci dogodkov, o katerih pišejo

siròvit -a -o sirast, kot sir

sjȕhnuti se sjȕhnēm se, sjúhnuti se sjȗhnēm se razkuhati se, postati kot juha: sjuhnulo se varivo

skȁblica ž dial. gornji del ženske srajce, kot viden iz boljšega platna

skr̀letiti se -ī se žareti kot škrlat: usijano se gvožđe skrleti

smrȁmoriti se -īm se postati trd kot mramor, okamneti

snahòvati snàhujēm biti snaha, živeti kot snaha

sprȁvljenica ž zgod. v patricijskem Dubrovniku podložniško dekle, ki je kot služkinja po več letih službe od gospodinje dobila balo

stȅlja ž
1. stelja: stelja za blago, za stoku
2. slama kot človeško ležišče: kanula joj suza na smrtnu -u, bijedni log
3. maščobne blazinice okrog oči
4. droži: vinska stelja

strèlimicē, strelìmkē (ijek., ek.) prisl. kot strela, bliskovito: poletje golub strelimice k zemlji

strelòvit -a -o (ijek., ek.) hiter kot strela, bliskovit

stȕga ž votel drevesni štor kot posoda za žito

stȕhati -ām bloditi, tavati kot "stuhać"

stùpcē prisl. kot steber, navpično: ukočio se stupce

sùdlanica ž
1. dlan: brisala je -om znoj
2. širina dlani kot mera: sneg je bio napadao za jednu -u
3. bot. kopčica

suhòmeđina ž, suvòmeđina ž iz kamenja zložen neometan zid kot meja

svȁkakav -kva -o
1. vsakršen, različen: -i predmeti; partizani su imali na sebi odjeću svakakva porijekla
2. ekspr. prej slab kot dober: u kolektivu ima i svakakvih radnika

svíci svîtākā m mn., edn. svítak belugine kite kot postna jed ali za klej; gl. tudi svitac in svitak