Franja

lȕča ž
1. žarek: luča mikrokozma; sunčane -e
2. bakla, plamenica: zastah, bez luče i bez putokaza obstal sem brez bakle in kažipota

mȁčka ž
1. zool. mačka: pitoma, divlja, domaća, morska mačka; slažu se kao pas i mačka gledata se kot pes in mačka; prebiti koga kao -u pretepsti koga kot mačko; hodati kao ćorava mačka hoditi brez cilja; pas i mačka zajedno spavaju huda zima je
2. mačje krzno
3. zavora na vprežnem vozu
4. sidro
5. skoba, penja, penjača

màngup m (t. menkûp, ar.)
1. malopridnež, falot, pobalin
2. klatež, postopač, brezdelnež
3. porednež
4. kot neskl. prilastek: mangup konj konj brez gospodarja, potepuški konj; mangup prase

Mȁrica ž Marica, reka v Bolgariji: baciti u mutnu -u brez haska, brez smisla zapraviti

mêso s
1. meso: jagnjeće, goveđe, svinjsko, krmeće meso; jelo s -om; sušeno, suho meso; jabuka ima slatko meso; divlje meso; živo meso
2. odprta rana
3. topovsko meso topovska hrana
4. debelo meso zadnjica
5. kola -a kup mesa, veliko telo brez duha; ni riba ni meso oseba brez izrazitih lastnosti

mȍzak mȍzga m, mest. u mòzgu, mn. mȍzgovi
1. anat. možgani: veliki, srednji, mali mozak; potres -a pretres možganov; elektronski mozak; vrane su mu popile mozak brez pameti je; zavrtjeti nekome mozak zmešati komu pamet; soliti nekome mozak soliti komu pamet, dajati komu nepotrebne nasvete
2. mozeg
3. ekspr. pameten človek: de proračunaj, kad si mozak

mrâv m, mn. mrȃvi, rod. mn. mrávā in mrávī zool. mravlja: crni ili mrki mrav; rusi ili šumski mrav, bijeli, beli -i termiti; vrijedan, vredan kao mrav priden kot mravlja; prođoše me mravi spreleteli so me mravljinci; ni -a nisam zgazio tudi mravljice nisem pohodil; eto ih iz varoši pljeva i mrav, ima ih na milijune iz mesta jih je brez števila, na milijone jih je

mȕka ž, mest. ù muci
1. muka: samrtne -e; metnuti, udariti, razapeti koga na -e dati na muke; tantalske -e Tantalove muke; vječne, večne -e = paklene -e večno trpljenje; kad ti do najveće -e bude ko boš najbolj trpel
2. trud, napor: s -om ustade težko je vstal; s teškom -om raditi težko delati; to je za mene muka to je zame težko: bez -e nema nauke nič nam ni dano brez napora; o muci grozdovi vise s trudom in vztrajnostjo se dosegajo veliki rezultati
3. med. slabost, vzdigalica, navzeja: hvata me muka vzdiguje se mi; osećao se težak i mučan miris kravljeg masla i loja od koga nenavikla čoveka muka hvata
4. besnost: od -e plakati
5. s trudom pridobljeno: živjeti od tuđe -e
6. težava, nesreča: na muci se poznaju junaci v nesreči vidiš, kdo je junak

nakríviti nàkrīvīm
I.
1. malo ukriviti: nakriviti palicu
2. pomakniti na stran: nakriviti kapu, šešir; sad mogu da nakrivim kapu ekspr. sedaj sem brez skrbi
3. nagniti: nakriviti glavu
II. nakriviti se
1. malo se ukriviti
2. nagniti se
3. skriviti se: nakriviti se u grču, u plaču, gnjevu
4. ekspr. opiti se

nȁ strānu prisl. na stran, stran, ob strani: na stranu šalu brez šale, šalo na stran; na stranu sve ranije razmirice pustimo vse prejšnje zdrahe, spore ob strani

nȅkī -ā -ō
1. neki, nekateri: neki idu tamo, ovamo
2. za -o vrijeme čez nekaj časa; tu neki dan pred kratkim; u -o doba dana pozno podnevi; to bez -e nije to ni brez vsega; kao -im čudom kot po nekakem čudežu; u -u ruku na neki način, nekako

nȅvīd m
1. mrak, tema: sve pred nama nestaje u -u crnu
2. otišao -om izginil je brez sledu; u nevid nešto pogadati ugibati kaj, ne da bi reč pogledal

obèšumiti -īm posekati gozd: obešumljene planine gore brez gozdov, gore, kjer so posekani, uničeni gozdovi

òbješen -a -o (ijek.), òbešen -a -o (ek.) obešen: u kući -oga ne govori se o užetu; umiješeno pa obješeno reče se človeku, ki brez truda pričakuje uspeh

òbraz m
1. lice: ljubiti koga u rumene -e
2. lice, podoba: suša iznakazi obraz zemlje
3. podoba, lik: medalja s -om Obilića
4. zgled: arhandeo je obraz dobra nadangel je zgled dobrega
5. čast: baciti obraz pod noge; pogaziti obraz; nemati ni stida ni -a; čovjek crna -a človek brez časti; čovjek od -a poštenjak; osvjetlati sebi obraz izkazati se s častivrednim dejanjem

òdnijeti odnèsēm (ijek.), òdnēti odnèsēm (ek.), òdnijeh ȍdnije, òdnēh ȍdnē, ȍdnio ȍdnijela, ȍdneo ȍdnēla odnesti: odnijeti živu glavu; odnijeti tajnu u grob; odnijeti gaće na štapu ostati brez vsega; odnijeti kome pamet zmešati komu pamet

okolišávati -lìšāvām po okoliših govoriti: kazati komu što bez okolišavanja naravnost, brez ovinkov povedati

òstati òstanēm, vel. òstani in òstāj aor. òstah òsta in òstadoh òstade
1. ostati: sve je ostalo pri starome; ostati u životu ostati pri življenju; neka ostane to medu nama naj ostane to med nami; ne ostati nekome dužan; ostajte zdravo ostanite zdravi; ostajte zbogom ostanite zbogom; ostati bez krova nad glavom ostati brez strehe nad glavo; ostati na ulici, na sokaku ostati na cesti, brez stanovanja; ostati na božjoj milosti, na božjoj volji biti prepuščen božji milosti, božji volji; ostati na mjestu mrtav; sva njegova obećanja ostala su na papiru, na hartiji; ostati s kim okom u oko znajti se s kom med štirimi očmi: ostati praznih ruku ostati praznih rok; ostati na snazi, u važnosti še naprej veljati
2. zaostati: ostati iza koga
3. osčati, obstati: ostati na pola puta

pȍderān -a -o raztrgan, hripav, oguljen: poderan glas; -e cipele; sve stare, -e melodije; -a vreća ekspr. človek brez dna, ki nikoli nima dovolj

pȍdina ž
1. pod, tla
2. pod: sijeno na -i
3. raven svet ob gori: kad se okiti gora zelenjem, a podina travom djetelinom, tada ću ti četu podignuti
4. spodnji del kopice sena: stogu sijena je sedam aršina u -i
5. ostati na goloj -i ostati brez vsega