-
zástrug m, zȁstruga ž lesena posoda, torilo s pokrovom, navadno za mlečne jedi, za mleko, sir itd.: donesoše dva zastruga s posnim jelima; izvadi iz torbe zastrug mlada sira
-
zàstružiti -īm zapreti leso pri plotu, zapreti v ograjen prostor za živino: zastružiti ovce
-
zàsvagda prisl. za vedno: zbogom zasvagda!
-
zàtočnīk m, zátočnīk m
1. junak, hraber vojščak: djeco moja, hrabri -ici, vas je ova zemlja porodila
2. bojevnik, zagovornik: zatočnik naprednih ideja
3. junak, ki se za drugega bojuje, dvobojuje: Kanjoš Macedonović bijaše duždev zatočnik
-
zȁufāno prisl. dial. za gotovo, zanesljivo: to ne mogu zaufano reći
-
zaunàpredak prisl. za naprej
-
zàuvijek (ijek.), zàuvēk (ek.) prisl. za vedno: otišla je zauvijek
-
zàvazda prisl. za vedno: rastajemo se zavazda
-
zavijáča ž povezača, vrsta marame za glavu
-
zȁvijek, zȁvijeka (ijek.), zȁvēk, zȁvēka (ek.) prisl. za vedno: zavijek se rastajemo
-
zavírnica ž lanac, veriga za kočenje
-
zavírnuti zàvīrnēm za trenutek pokukati
-
zavlàdičiti -īm
I. posvetiti za vladika, škofa
II. zavladičiti se postati vladika, škof
-
zavójnik m sprava za zamotavanje, za pakiranje, za pakovanje
-
zavòjvoditi -īm postaviti za vojvoda: Crni Đordije ga zavojvodio
-
zavórnica ž lanac, veriga za kočenje
-
zavórnik i zavorílnik m papuča za kočenje: zavirati z -om
-
zavozíti -vozim, zavozi -ite, zavozil -ila
1. vozeći skrenuti: zavoziti s ceste, v jarek
2. potrošiti na vožnji, za vožnju: vse, kar zasluži, zavozi
3. poći krivim putem: v življenju je temeljito zavozil; zavoziti pravdo
izgubiti parnicu
-
zàvrtnica ž ohišnica, zemlja, zemljišče za vrtom
-
zavzéti -vzamem, zavzemi -ite, zavzel -a
I.
1. zauzeti, zapremiti: zavzeti precej prostora
2. zauzeti, osvojiti: zavzeti deželo
II. zavzeti se
1. zauzeti se, zadiviti se: zavzeti se ob dogodku, ob pogledu na mesto
2. zauzeti se za koga: zavzeti se za koga, za kaj