Franja

náći nȃđēm oni nâđū, náđi, náđoh náđe, nàšao nàšla, nâđen -a
I.
1. najti: naći iglu u slami, dobra prijatelja, sobu za spavanje, koga u životu, utjehe u radu
2. doleteti: velika nas žalost nađe danas
3. imeti za: naći za dobro, za potrebno, za shodno
4. ugotoviti, priti do spoznanja: ona je našla da to nije dobro
5. pasti: našla je kiša, našao je snijeg
6. da ne nađe od mene ne želim, da bi od mene prišla nanj nesreča; da od boga nađeš naj ti bog pomaga!, bog pomagaj!; to nisam našao na putu tega nisem pobral na cesti; ob gostiteljevem pozdravnem nagovoru: dobar dan, gost odgovori: bolje vas našao
II. naći se
1. najti se: dobri se ljudi svugdje nađu
2. znajti se: ja se ne umijem naći; on se nađe u neprilici znašel se je v zadregi; naći se u čudu začuditi se
3. biti v pomoč: gledaj da mu se nađeš kad mu što zatreba; nešto sam skupila da mi se nađe da bom imela kaj v roke vzeti, kadar bo treba
4. roditi se: našlo se muško dijete
5. čutiti se: naći se uvrijeđenim čutiti se užaljenega
6. ti si se našao da to kažeš ti si upaš to reči

nàdati -ām
I.
1. dodati: nadati komu još jedan zadatak
2. dati: nadati komu pomoći
3. ekspr. zagnati: nadati viku
4. ekspr. spustiti se v beg: on nadade prvi on je začel prvi bežati: nadati u bekstvo; nadade preko polja, uz potok ucvrl jo je čez polje, ob potoku
5. prasniti: nadati u smijeh
II. nadati se
1. ponuditi se: nadala mi se prilika
2. spustiti se v beg za kom: naši se nadali za njima u potjeru
3. začeti: nadade se snažno smijati, smejati

nȅdoba s neskl. nepravi čas: doći u nedoba priti ob nepravem času

neòpojān -a -o neblagoslovljen: neopojan grob grob, ob katerem niso opravljene molitve za mrtve

ȍbrva ž
1. obrv: skupiti, nabrati -e; pripeti se na -e
2. dial. ozare, vrati: obrva njive, polja; lijevom -om polja požeškoga ob levem robu požeškega polja

odgúdjeti -dīm (ijek.), odgúdeti -dīm (ek.) odgosti: odgudjeti na gusle odpeti pesem ob spremljavi ljudskega inštrumenta gusle; ekspr. zagosti jo: da vidiš kako sam ja njemu odgudio

ȍpojān -a -o blagoslovljen: opojan grob grob, ob katerem so opravljene molitve za mrtve

ȍpreka ž, òpreka ž (ijek., ek.)
1. nasprotje: doći u -u s kim; biti u opreci prema komu, s čim
2. ovira: nailaziti na -e zadevati ob ovire

ȍsečan -ena -o osečen: -a struja tok ob oseki, gl. tudi oseka in osječan

pâs pâsa m, mest. o pásu, mn. pásovi in pȁsovi
1. pas, jermen ali kos blaga, s katerim se prepasujemo: vojnik je o pas okačio dvije bombe vojak si je ob pas obesil dve bombi; ogrlice, pasovi, grivne, podvezice, sve je to od starine bilo smatrano kao ukras; bolji je dobar glas nego zlatan pas; zadjenuti koga za pas prelisičiti koga
2. pas, pojas: djevojka tanka -a, u -u; haljina joj dobro pada u -u; obuhvatio je oko -a
3. rod: pasovi će pričati o tome
4. prekinuti pas razporočiti se

pȁsti pásēm, pási, pásijāh, pāsijāše, pâsao pásla
1. pasti: reče mu Isus: pasi jaganjce moje, pasi ovce moje; pasti stoku; ne bih mu dao guske pasti; nismo mi zajedno koze, ovce pasli; pasti oči, očima naslajati se ob pogledu na kaj
2. pasti se: po travnjacima pasijaše ergela konja i čitavi čopori goveda
3. pasti: pasti travu; da nema nosa travu bi pasao po pameti; ekspr. koliko ti je godina? - Dvadesetu pasem sem v dvajsetem letu

pȅćnī -ā -ō pečni: pećni hljeb kruh iz peči; -a klupa klop ob peči; -o zjalo odprtina v kmečko peč

plòviti -īm
1. pluti: ploviti morem, na pučinu, pod našom zastavom; ploviti protiv struje, sa strujom pluti proti toku, s tokom
2. ploviti konja prepeljevati konja čez reko ob čolnu ali splavu

poljúbiti pòljūbīm poljubiti: poljubiti koga u lice, u usta, na usta, kome ruku; poljubiti se s kim; poljubiti ledinu biti treščen ob tla; poljubiti pa ostaviti pustiti pri miru

pȍvlata ž
1. vrhnja plast stoga, kopice: sadjeti kamaru na -u zložiti tako, da je pri vrhu snopje obrnjeno s klasjem, na ven, da se ob dežju voda lažje odteka
2. geol. kjer je več plasti, se vrhnja imenuje povlata, spodnja pa podina

pòvod m (rus.)
1. povod: ovo je povod a ne uzrok; dati -a za što
2. prilika, priložnost: dati kome povod za prevodenje
3. -om njegova govora ob njegovem govoru, ko je on govoril; u -u čega ob priložnosti česa

pȍzdrāv m pozdrav: odnijeti, odneti, izručiti komu čiji pozdrav; oproštajni pozdrav pozdrav ob slovesu; pozdrav topovskim pucnjevima; pozdrav nadesno!; Pozdrav Gospin Zdrava Marija; Pozdrav andeoski angelsko češčenje; rudarski pozdrav; pozdrav OF: smrt fašizmu, slobodu narodu!

prâsak -ska m, mest. u prásku, mn. prâci prâsākā
1. pok, tresk: prasak gromova, pušaka
2. u prvi prasak zore ob prvem svitu

praskòzōrnī -ā -ō: umor, kasni praskozorni umor bacio ga je u san pozna utrujenost ob svitu ga je zazibala v spanje

prȉgoda ž priložnost, prilika: prigoda čini lupeža; ja se nadam da će doći prigoda; koristiti se -om izrabiti priložnost; tom -om ob tej priložnosti, gl. tudi prigodom