Franja

dèlijīnskī -ā -ō, dèlījskī -ā -ō: Miloš, videći da se Srbi ljuljaju pred navalom delijskom, isuče sablju i poleti ko je Miloš videl, da Srbi omagujejo ob napadu junakov, je potegnil sabljo in poletel

dȍbar dòbra dòbro, dol. dȍbrī -ā -ō, komp. bȍljī -ā -ē
1. dober: dobar po srcu, prema sirotinji, za koga; imati dobar nos, -e oči; dati što s -a srca dati kaj iz dobrega srca; dobar kontakt, vodič elektriciteta; konačni rezultat je vrlo dobar
2. pravi: u dobar čas ob pravem času; u dobar čas, hajduci! dobro srečo, hajduki!; dobar dan; dobro jutro; dobro veče

dȑmnuti -nēm
I.
1. stresti: vjetar drmnu vrata
2. udariti: drmnuti jače o prozorske kapke
3. ekspr. nekaj malega pojesti: baciti volu sijena da drmne
4. počiti: puške drmnuše; na Stambolu drmnuše topovi
5. ekspr. treščiti: drmnuti koga trnokopom medu pleći; drmnuti s kim o tla treščiti koga ob tla
6. ostro zapovedati: drmnuti ljudima; drmnuti telefonom ekspr. telefonirati; drmnuti u zvonce ekspr. pozvoniti, zazvoniti
II. drmnuti se stresti se: tijelo se drmnu

dȕvār m, dùvār -ára m (t. duvar, perz.) dial. zid, stena: dotjerati koga do -a spraviti koga v škripce; udarati glavom o duvar tolči z glavo ob zid

Đúrin pétak m dan, ki ga ni v koledarju: to će se desiti u Đurinu petku to se bo zgodilo ob svetem Nikoli

grȁđanskī -ā -ō
1. meščanski: -a škola; građanski stalež
2. državljanski: gubitak -ih prava; građanski zakonik; -o pravo; građanski rat
3. civilen: građanski brak civilni zakon; -o odijelo; -o pismo civilna pisava, ob času Petra Velikega modernizirana cirilska azbuka

ȉskrāj -aja m konec: na -u zime ob koncu zime; na -u šume ob robu gozda; na -u sela na koncu vasi

ìspuriti -īm
1. s kropom umiti: ispuriti bačvu
2. speči: ispuriti purenjake pored vatre speči koruzne storže ob ognju

istégnuti ìstēgnēm
I.
1. izvleči: istegnuti sidro iz vode, mač iz korica; konji će nas istegnuti; ej, kako je teško od čovjeka seljaka paru istegnuti; stara istegnu kabao vode i sasu mi ga cijela na glavu
2. potegniti: prije sumraka družina je istegla lađu na žalo
3. iztegniti: konji su istegli vratove
4. pretegniti: ta promena ga je istegla, napravila velikim, visokim muškarcem
5. raztegniti
II. istegnuti se
1. raztegniti se: istegao se kao guma
2. stegniti se: istegnuti se na krevetu; istegnuti žile, dušu zmučiti se, pretegniti se ob težkem delu

jȁbuka ž
1. jablana: jabuka divljaka lesnika: jabuka petrovača ob petrovem zrelo jabolko; jabuka ranka zgodnje, rano jabolko
2. jabolko
3. darilo: primati -e
4. snubitev, zaroka: spremite sve što treba za -u i svadbu
5. ekspr. draga oseba: aoj lane, jabuko sa grane!; Nidžo, jabuko moja, jesi li mi živ?
6. anat. adamovo jabolko
7. jabolko, bunka na koncu držaja, rapirja, pištole
8. jabuka ne pade daleko od stabla; jabuka razdora, spoznaje ili saznanja; zabranjena jabuka, zagristi u kiselu -u

jèdan jèdna jèdno
1. eden, en: jedan za sve, svi za jednoga; dolazili su jedan po jedan
2. drug: jedan do drugoga drug ob drugem
3. isti, enak: mi smo -ih godina; govori sve -o te -o
4. neki: živio, živeo je jedan kralj
5. kakšen: dodi k meni -o veče
6. nekateri: -i su za tebe, a -i za tvoga protivnika
7. pravi: to je čudo -o
8. nesretniče jedan! o ti nesrečnik!; jedan jedini en sam: ja sam jedan jedini iz kuće prisustvovao sastanku; jedan smer enosmerna cesta

jedànaest štev. enajst: došli su o jedanaest sati prišli so ob enajstih; koliko je sati? - Jedanaest!; djevojci je jedanaest godina

Jûrjevo -a s jurjevo: dobit ćeš, dobićeš na Jurjevo ne boš nikoli dobil, dobil boš ob svetem Nikóli

kȍnjskī -ā -ō konjski: konjski vašar; -a dlaka, zaprega, hrana; konjski rep etn. okrasni predmet in znak priznanja, npr. paša z dvema, s tremi konjskimi repi, ob slovesnostih se je k. rep nosil v sprevodu pred dostojanstvenikom; -e uši bot. dvolistni vimenjak: konjski bosiljak bot. vodna meta; konjski karanfil bot. temno rdeči, mnogocvetni nagelj; konjski rep bot. ostrožnik; -o kopito bot. kopitnik; -a smrt zool. kovinsko modri kačji pastir; -a snaga konjska moč; -e širine pas slabih vetrov na področju pasatov; -a balega konjska figa

krùnidben -a -o kronanjski: -e svečanosti, ceremonije slavnosti, ceremonije ob kronanju

lèditi -īm
I. ledeniti, spreminjati v led: vjetar, vetar ledi dah; glasovi mora zaustavljaju dah i lede srce u čovjeku ob bučanju morja zastane človeku dih in kri mu ledeni v žilah
II. lediti se ledeneti: krv mi se ledi u žilama; lediti se od užasa

ljȅto s (ijek.), lȅto s (ek.) poletje: babino, bablje ljeto lepi in topli jesenski dnevi; martinsko ljeto toplo in lepo vreme okoli martinovega; na kukovo ljeto ob svetem nikóli; Staro ljeto staro leto; Novo ljeto novo leto

lòmiti -īm
I.
1. lomiti: lomiti kamenje, vrat, hljeb, hleb, koplje, čiju volju
2. razbijati si: lomiti glavu velikim brigama
3. mučiti: džabe lomiš ljude oko toga
4. pretrgati, prelomiti: ja moram da lomim s tim čovjekom
5. lomiti si, slabo govoriti: lomiti jezik
6. živeti s kom: lomiti s kim pogaču
7. sila kola lomi v sili, težki situaciji je vsako sredstvo dobro, če je koristno
II. lomiti se
1. lomiti se: drvo se lomi pod teretom; talasi se lome o hrid valovi se razbijajo ob skali
2. grmeti: nebesa se lome kad puške grme
3. majati se v dva cepa: lomiti se u hodu
4. lomiti se, težko hoditi: lomiti se po rđavu putu
5. potikati se, bloditi: lomiti se svijetom
6. dajati se, mučiti se: mnogo se lomio dok nije našao instrukciju
7. obletavati koga: momci se lome oko djevojke
8. oklevati, biti neodločen: dok se Miloš lomio, bukne ustanak

lúpati lûpām
1. tolči, razbijati, ropotati: lupati koga šakom; lupati nogama; lupati na vrata; srce jako lupa; lupati tanjirima; lupati glavom o zid, šakom o sto tolči z glavo ob zid, s pestjo ob mizo
2. razbijati si: lupati glavu brigama
3. ekspr. gobezdati, čenčati: šta lupaš koješta
4. ekspr. vpiti: nemoj više lupati, čuli smo već sve
5. neenakomerno udarjati: točak, kaiš lupa

mȕndharmònika ž (n. Mundharmonika) nizko pog. orglice: čuje se mundharmonika; pjevanje praćeno -om petje ob spremljavi orglic