-
còf cofa m (nj. Zopf) kićanka, kita, rese na kapi, na fesu: kapa s -om
-
Crnovúnac -nca m, Crnòvunac -ūnca m ime za romanskega prebivalca ponekod na Balkanu, zlasti v Makedoniji
-
cȕcati -ām (madž. cocó) zibati na kolenu: cucati dijete, dete
-
cúnjast -a -o
1. nalik na cunju, krpu: to blago ni dobro, je preveč -o
se previše gužva; snežinke so bile velike in -e
kao krpe
2. od krpa: -i možic kot strašilo za ptiče
-
cȕpkavica ž kolo, ples, pri katerem plesalci drobne na mestu
-
cvetíca ž
1. cvijet, cvet: cvetica lepo diši; trgati -e; šopek cvetic
kita cvijeća cveća
2. buke, miris vina
3. cvijet, bijela pjega na čelu životinje
-
cvȉjet m, mest. u cvijètu, mn. cvjȅtovi (ijek.), cvêt m, mest. u cvétu, mn. cvȅtovi (ek.)
1. cvet: muški, ženski cvijet; sumporni, vinski cvijet; bijeli cvijet, beli cvet med. beli tok, levkoreja; ženski (crveni) cvijet menstruacija; u cvijetu mladosti
2. cvetica: vodeni cvijet zool. navadna enodnevnica; carev cvijet bot. kamilica; božji cvijet bot. pljučnica; nebeski cvijet bot. perunika
3. bela lisa na glavi živali: cvijet na čelu vola, konja, kobile
4. lasni vrtinec na temenu
5. cvijet društva elita; cvijet od brašna najfinejša moka
-
cvijètonja m (ijek.), cvétonja m (ek.) vol z belo liso na čelu
-
cvjȅtast -a -o (ijek.), cvȅtast -a -o (ek.)
1. cvetast: cvjetast ukras
2. cvetoč, cveten, poln cvetja: -e lijehe, lehe, leje
3. z belo liso na čelu: cvjetast vo, konj
-
cvjètoša ž (ijek.), cvètoša ž (ek.) koza z belo liso na čelu
-
cvjètulja ž (ijek.), cvètulja ž (ek.) krava z belo liso na čelu
-
čá interj. dijal., poziv volu na desno!
-
čànak -nka m, mn. čànci, rod. čȁnākā, čának -nka m, mn. čánci, rod. čânākā (t. čanak)
1. skleda (navadno lesena), torilo: drveni -i s jelom; čanak za salatu
2. skledica, torilo: čanak za novce
3. prašna ponvica na starinski puški
4. vsipalnik, grot v mlinu
-
čandr̀kati -ām, čàndrčēm
1. na rahlo tolči, trkati: cio dan čandrče po onom točku
2. ekspr. gobezdati, česnati: nikako ne prestane da zipara i čandrče
-
čàprazi m mn., čàprage ž mn. (t. čapraz) okrasne vrvice z velikimi gumbi na moških oblačilih v ljudski noši
-
čȁprljāj m med. odrgnina na koži
-
čârda ž (madž. csarda) dial. obcestna gostilna zunaj vasi, mesta, na pusti: stigoše putnici u -u
-
čȁrdāk m (t. čardak, perz.)
1. gosposki dvorec, navadno dvonadstropna hiša, obdana z vrtom, letnikovec, v balkanskem okolju
2. velika soba v nadstropju orientalske hiše, z balkonom na ulico
3. lesena zgradba na stebrih, sušilnica za koruzo
4. obmejna stražnica, opazovalni stolp na državni meji, nekdaj; čardak ni na nebu ni na zemlji nekaj, kar obstaja samo v domišljiji
-
čardàklija ž (t. čardakly)
1. brajda, trta, ki se vzpenja na drevo, na hišo, na čardak ali je speljana kot senčnica: viju se -e po usamljenoj dunji, šljivi; uđe u hodnik koji je činila čardaklija orezanih loza
2. velika soba v nadstropju orientalske hiše, z balkonom na ulico
3. hiša z zidanim pritličjem in lesenim nadstropjem
4. m obmejni stražar v Vojni krajini, čardaklija
-
čardàklījskī -ā -ō
1. na brajdo speljan: -o čokoće
2. čardaklijski