Franja

zèlen zelèna zelèno, dol. zèlenī -ā -ō
1. zelen: -a salata, krma, galica; -a zemlja tirolsko zelenilo: -i škriljevac zeleni skrilavec
2. zelen: biti zelen od zavisti; -i val zeleni talas zeleni val; zeleni kader zgod. proti koncu 1. svet. vojne vojaški begunci iz avstro-ogrske armade v Slavoniji in Sremu; zeleni kadar zgod. med 2. svet. vojno kvizlinška organizacija bosenskih muslimanov
3. zelen, neizkušen, mlad: biti još mlad i zelen
4. zelena kada bot. beli narcis; zelena boca bot. bodič
5. zelena internacionala
6. pojesti što na zeleno porabiti denar, ki ga je treba šele zaslužiti; prodati, kupiti pšenicu na zeleno prodati, kupiti pšenico, ko še raste

zèmlja ž, daj. zȅmlji, tož. zȅmlju, mn. zȅmlje zemálja
1. zemlja: ležati na -i; sravniti sa -om zravnati z zemljo; tresnuti o -u treščiti ob tla; gori mu zemlja pod nogama; zbrisati što s lica -e; zemljo, otvori se te progutaj sve zabušante; nalaziti se iza trideset zemalja nahajati se nekje zelo daleč, v deveti deželi; ispod -e raditi protiv koga zahrbtno rovariti proti komu; nestao je kao da ga je zemlja progutala; čardak ni na nebu ni na -i; sastaviti koga s crnom -om podreti koga na tla; laka mu domaća zemlja!; ničija zemlja nikogaršnja zemlja, dežela
2. kretanje Zemlje oko Sunca, Ognjena zemlja
3. dežela, pokrajina: -e u razvoju; obećana = obetovana -; istjerati koga iz -e; nacizam i fašizam su htjeli za vječita vremena porobiti našu -u
4. prst: masna zemlja; porculanska, porcelanska zemlja; pjeskovita zemlja
5. zemlja, zemljišče: općinska, opštinska zemlja; zadružna zemlja

zèmljāk -áka m rojak: naši zemljaci na strani naši rojaki v tujini

zépsti zébēm
1. zebsti: neće ti koljena zepsti ne bo te zeblo v kolena
2. zmrzovati: ja tu jako zebem; čitav sam dan zebao
3. bati se: a ja zebem od mnogo mišljenja; svakoga zebe strah u toj ružnoj noći vsakega je strah v tej neprijetni noči

zîd m, mest. na zídu, mn. zȉdovi zid, stena: kineski zid; španski zid španska stena; slijepi zid stena brez oken; zid naricanja zid žalovanja; dotjerati koga do -a spraviti koga v zagato; blijed kao zid; stajati čvrsto kao zid; htjeti glavom kroz zid; ćutati kao zid; i zidovi imaju uši

zídati zîdām, zîdēm zidati: zidati kuću; zidati na pijesku; zidati kulu u vazduhu zidati gradove v zraku

zìmica ž
1. zimovališče: stati na -i ostati v zimovališču
2. med. mrzlica: strese ga zimica
3. agr. zimsko jabolko, zimska hruška, zimika

zmìja ž, mn. zmȉje zmíjā kača; zmija otrovnica strupenjača, zmija neotrovnica nestrupenjača; zmija prisojkinja zool. gad; viti se kao zmija; hraniti, gajiti -u u njedrima rediti gada na prsih; zgaziti -i glavu streti kači glavo; stati -i na vrat stopiti kači na vrat; zmija me ujela pičila me je kača; ići -i u grlo, na rupu drveti v nesrečo; kriti što kao zmija noge; siktati kao zmija sikati kot kača; pištati kao zmija u procjepu; stati -i na rep pasti v nesrečo

žàrilo s žeželj, grebljica: on mu je devete pećke žarilo sta v daljnem, sorodstvu; biti svake pećke žarilo v vse se vmešavati, v vse vtikati nos

žáriti žârīm
I.
1. žariti, razbeljevati: žariti peć
2. netiti, podpihovati: ti ne želiš gasiti no žariti
3. žgati, peči: sunce žari; koprive žare
4. taj žari i pali u svom selu ta vedri in oblači v svoji vasi
II. žariti se žareti, goreti: mi gledamo kako joj se lice žari

žèljezo s (ijek.), žèlezo s (ek.) železo: čisto željezo; kvadratno, okruglo, sirovo, otpadno, profilno, staro željezo; željezo u šipkama železo v palicah; čvrst kao željezo; okovan u željezo; -om oklopljen

žèniti žȅnīm
I. ženiti: otac ženi sina; ja ovu djevojku ne mogu ženiti; kaišem, prutom koga ženiti tepsti koga
II. ženiti se ženiti se: ženi se covjek i dva i tri puta; ženi se medvjed sonce sije, dežek gre; davoli se žene hudo neurje razsaja; ženiti se oko vrbe, pod vrbom začeti živeti na koruzi; ženiti se na ženu poleg prve vzeti drugo ženo (musl.); u društvu se i kaluder ženi v družbi človek marsikaj naredi, česar drugače ne bi

žȅnskī -ā -ō ženski: ženski svijet; ženski glas, pokret; ženski rod ženski spol; ženski slik ženska rima; -a glava, logika, pronicljivost, ruka; -a crkva v cerkvi prostor za ženske; -e bolesti; -e pjesme ljudske lirske pesmi; -o pitanje žensko vprašanje; -o vrijeme menstruacija; ženski Petko moški, ki se čuti za žensko

žîv žíva žívo, dol. žîvī -ā -ō
1. živ: -o biće; -o meso; -o vapno, -i kreč; -a voda; -i pijesak, pesak; -a ulica; živ jezik; živ dječak, dečak; -a uspomena živ spomin; slikati -im bojama; dok sam živ i zdrav; nema ni -e duše; živ stil; ne bio živ ako nije tako naj se v zemljo pogreznem, če ni tako; -a istina; ni za -u glavu nikakor ne; živ mi bodi živ, živel!; -i bili pa vidjeli prihodnost bo potrdila, pokazala resničnost mojih besed; -a slika; -a vaga živa teža
2. surov, presen: -o meso
3. -a ograda živa meja
4. -a trava bot. čepljevec, iglica, Erodium

žívac -vca m rod. mn. žîvācā
1. anat. živec: očni, vidni, slušni, jezični živac; -i su mu popustili; izgubiti -e; ići komu na -e; pogoditi, taknuti, dirnuti koga u živac zadeti koga v živo; živac kamen živa skala
2. občutljiva točka: jugoslovensko pitanje postalo je politički živac cijele Austrougarske

živìna ž
1. perutnina: na salašu ima mnogo -e
2. živinče: ljudi su gori nego -e
3. zastar. rak: živina ga rastočila rak ga je spravil v grob

živínstvo s živinstvo, živalstvo: praiskonsko živinstvo ljudi; sunovratiti se u živinstvo strmoglaviti se v živinstvo, živinskost

žìvot -òta m
1. življenje: prirodni, obiteljski, naučni, znanstveni, državni, goli, duševni, javni, kulturni, biljni, porodični, zagrobni, vječni, večni život; borba na život i smrt; život mu visi o koncu, o niti; lišiti koga -a vzeti komu življenje; oduzeti sebi život vzeči si življenje; staviti, metnuti život na kocku; stupiti u život; biti na pragu -a; tako mi -a! kakor sem resnično živ!; pokloni mi život na megdanu podari mi življenje, če v dvoboju s teboj zmagam; rastaviti se sa -om ločiti se od življenja; za njegova -a ko je še on živel; ogorčiti kome život zagreniti komu življenje; sposoban za život; staviti život na kocku; radi se o -u gre za življenje; osiguranje -a; za mene nema više -a; sprovesti zakon u život dati zakonu veljavo; zakon je sproveden u život zakon je začel veljati; stupiti u javni život stopiti v javnost
2. život: obuhvatiti koga oko -a
3. življenjepis: Život svetoga Simeuna; Životi kraljeva i arhiepiskopa srpskih

žȗt žúta žúto, dol. žûtī žûtā žûtō rumen, žolt: -a boja; ti si još žut oko kljuna ti si še premlad, da bi mogel, smel govoriti; žut dukat; -a medžidija rumen turški zlatnik; -a mjed medenina; -a groznica med. rumena mrzlica (tropska bolezen); -a majica v kolesarskem športu; -a pjega, pega, mrlja pega na očesni mrežnici; -a štampa bulvarski, politikantski intrigantski tisk; -a traka rumeni trak za Žide pod fašizmom; -o tijelo, telo anat. žleza z notranjim izločanjem, rumeno telesce; -i lopoč bot. rumeni lokvanj, rumeni blatnik, Nuphar luteum