Franja

udèsiti ùdesīm
I.
1. urediti: udesiti sve za prijem visokih gostiju; udesiti svoj dom
2. prirediti: udesiti knjigu za srednju školu
3. uravnati: udesiti dva časopisa jedan prema drugome; tako je to sudbina udesila
4. pripraviti: udesiti kola za polazak
5. dogovoriti se: to je udešena stvar
6. uglasiti: udesiti violinu
7. srečati, naleteti na: udesiti koga na putu
8. inscenirati, prirediti: udesiti nemire
9. ugoditi: udesiti komu što
10. narediti: to je tako udešeno da se svijet prevari
11. udesiti koga za vrbicu spraviti koga v zadrego, v neroden položaj
II. udesiti se
1. urediti si: lijepo si se udesio u novom stanu
2. srečati se
3. pripetiti se
4. ekspr. opiti se, nasekati se ga

ȕho ȕha s, mn. ȕši ùšijū (slušni organ) in ùha úhā ter ušèsa ušésā (ročaj na loncu ipd.)
1. uho: čovjek ima dva uha; čovjek ima uši za slušanje: konj striže ušima; pocrvenjeti do ušiju; sjediti na ušima; kazati na uši; pretvoriti se u uho zelo pazljivo poslušati; uho od sjekire, od motike, od igle; provući se kroz iglene uši težko se dokopati do česa; zabadali su lopate do ušiju u zemlju i vadili kamenje; magareće uši oslovska ušesa; knjiga odnosno pojedini listovi imaju magareće uši v knjigi so posamezni listi na vogalu zavihani
2. zool. morsko uho, Haliotis striata

uhódati se ùhōdām se uhoditi se: dok se rad u reorganizovanoj zajednici uhoda, proći će prilično vremena; blagdan se slavi na uhodan način na način, kakor je v navadi; oni su zatražili neposredne pregovore obišavši uhodani mehanizam birokratskog sindikalnog stroja; proizvodnja se na novim načelima već uhodala

ulèma m (t. ulema, ar.)
1. ulema muslimanski verski učenjak, teolog in pravnik
2. ž muslimanski teologi in pravniki: bar jedan od Mutevelića da izuči škole i pripada ulemi; reis-ul-ulema verski poglavar muslimanske verske skupnosti v državi; ulema-medžlis m upravni organ muslimanske verske skupnosti

ûm úma in ȗma m um, pamet: što ti pada na um; što imaš na umu; imati koga, što na umu misliti na koga, na kaj, imeti koga, kaj v mislih; ne silazi mi s -a ne gre mi iz glave; što na umu, to na drumu biti v svojem govorjenju odkrit; s -a sići, skrenuti zblazneti; umom šenuti znoreti; uzeti što na um vzeti kaj v misel, v pamet; smetnuti s -a izgubiti iz misli

ȕmāk m, mn. ȕmāci
1. omaka
2. jaje na umak v mehko kuhano jajce

ùmet m vstavek, vložek; doči komu na umet priti komu v roke, v kremplje; vatri na umet izpostavljen ognju

ùnijeti unèsēm (ijek.), ùnēti unèsēm (ek.)
I.
1. odnesti, zanesti: unijeti što u sobu; unesi još jednu stolicu u dvoranu; ja unesoh (unijeh, uneh) stvari unutra
2. vnesti: unijeti što u protokol; najnoviji podaci nisu uneti (unijeti, uneseni) u tekst; u veselo društvo je unio (uneo) nemir
3. odnesti: ti pod barjak pokupi junake, koji može stići i uteći i ranjena druga unijeti (uneti)
II. unijeti se
1. vnesti se
2. unijeti se komu u lice, u oči pogledati komu v obraz, v oči; unijeti se komu u riječ seči komu v besedo

ùpiti ȕpijēm (se)
1. vpiti (se): zemlja je upila kišu; boja se upila u drvo
2. zagristi se: on se upio u svoj rad; upiti se pogledom u koga, u što zagledati se v koga, v kaj

ȕprava ž
1. uprava, vodstvo: uprava državnih poslova, škole, tvornice, fabrike
2. uprava, administracija: javna uprava
3. policijsko ravnateljstvo: uprava grada Beograda
4. organizacija: uprava državne bezbjednosti
5. biti pod nečijim -om; biti na -i imeti oblast v rokah

upŕskati ùpr̄skām (se) obrizgati (se): uprskati se blatom; sav je oprskan od blata; uprskali smo ekspr. prišli smo v težaven položaj

ùranak -ānka m
1. zgodnje vstajanje, zgodnja ura: na uranku ob jutranji zarji
2. jutranji sestanek; đurđevski uranak Jurjevo, izlet v naravo na J.

usùmit prisl. navzkriž, izmenoma: usumit slagati zlagati reči tako, da je ta obrnjena v tej, druga v nasprotni smeri; usumit ležati ležati z glavo pri nogah drugega; usumit se braća poljubiše izmenoma sta se brata poljubila

utàknuti ùtaknēm
I.
1. vtakniti, stisniti: utaknuti komu što u ruke; zgužva dopisnicu i utače je u džep od kaputa
2. natakniti: utaknuti monokl
II. utaknuti se vtakniti se, vmešati se: opasno je kad se slabić utakne u dvoboj moćnih protivnika; utaknuti se komu u oči pogledati komu v oči

uvèsti uvèdēm, uvèdi, uvèdoh ȕvede, ùveo uvèla, uvèden -èna
1. uvesti, vpeljati: uvesti običaj; uvesti nov zakon, novu industriju, što u upotrebu, koga u društvo; uvesti red = uvesti reda vpeljati red; uvesti koga u posao vpeljati koga v delo; uvesti koga u dužnost vpeljati koga v službo; uvesti u praksu, u život; uvesti u kolosijek vpeljati koga na pravi tir; uvesti u posjed vpeljati koga v posest; uvesti u tanke niti biti pred katastrofo
2. nasnovati: uvesti predu u brdo

ùviti ȕvijēm, ùvīj, ùvih ȕvī, ȕvio ȕvīla, uvìjen -èna
I.
1. zaviti: uviti limenu ploču
2. zaviti, zamotati, oviti, omotati: uviti maramu oko glave; uviti što u maramicu, u papir
3. zviti uviti kosu
4. zaviti: uviti knjigu
5. zaviti, prekriti, pokriti: mrak je uvio polja ravna
II. uviti se
1. zaviti se: uviti se u bundu
2. zviti se: uviti se kao crv
3. uviti se u crno zaviti se, odeti se v črnino

uzàžditi -īm zažgati: uzaždio da bježi spustil se je v beg

ùzēti ȕzmēm, ùzmi, ùzēh ȕzē, ȕzeo ȕzēla, ȕzēt -a
I.
1. vzeti: uzeti stan, pilulu, komu što, advokata, djevojku za ženu, koga za primjer, za svjedoka, za zlo, koga k sebi u kuću, na račun, lijek, put pod noge, pod najam, u posjed, u zakup, koga pod okrilje; uzeti što srcu vzeti si kaj k srcu; uzeti koga na nišan vzeti koga na muho; uzeti što na sebe prevzeti odgovornost za kaj; bog ga je uzeo k sebi umrl je; davo je uzeo ušur od njega podal se je na slabo pot; uzeti glavu kome vzeti komu glavo, ubiti ga; uzeti za zlo vzeti za hudo, zameriti
2. zavzeti: uzeti grad, neprijateljske rovove, na juriš
3. povzeti: uzeti riječ
4. začeti: on uze govoriti
5. uzeti pod svoje posvojiti; uzeti maha razmahniti se: uzeti dijete za ruku; ja ću uzeti lijevo u ovu ulicu jaz bom zavil na levo, v to ulico; uzmimo da ti nisi došao recimo, da ti nisi prišel
II. uzeti se
1. vzeti se: oni će se sada uzeti, sutra je vjenčanje
2. prijeti se: oni se uzeše za ruke
3. uzela mu se ruka roka mu je ohromela; uzeti se u pamet dobro premisliti, pametno pretehtati, spametovati se

ùzvrat m povračilo: za uzvrat v zameno, kot vračilo

úže -eta s, mn. ȕžād ž vrv, vože: uže služi za vezivanje ili dizanje tereta i za vuču; držati za jedno uže s kim delači s kom v slogi