Franja

tórba ž (t. torba)
1. torba: torba za akta; putnička torba; vojnička, školska, ručna torba
2. malha: prosjačka torba
3. vreca: ženka torbara nosi svoje nedovoljno razvijeno mladunče u torbi na trbuhu
4. metnuti glavu u -u podati se v nevarnost; živjeti glavom u -i živeti lahkomiselno; gladan kao sljepačka torba biti zelo lacen; vragu iz -e iskočiti spretno se rešiti iz nevarnosti

tôrnī -ā -ō oborni: -a ljesa, lesa; torni pas pes cuvaj v oboru

tôrskī -ā -ō oborski: torski pas pes čuavaj v oboru

tr̀buh m, mn. tr̀busi tȑbūha
1. trebuh, abdomen: rasporiti kome trbuh nožem; životinje mirno stoje do -a u nanosu snijega; dobiti trbuh postati trebušat; hvatati se rukama za trbuh od smijeha grabiti se z rokami za trebuh od smeha; gledati jedan drugom u trbuh gledati drug drugemu u trebuh, v skledo; zalijepio mu se trbuh za leda zelo je suh; igra -a trebušni ples; ona ima trbuh do zuba je visoko noseča; ići (s) -om za kruhom iti s trebuhom za kruhom
2. trebuh, drobovje, vamp: čujem kako mu se mućka pivo u -u
3. ekspr. lakota: ako ga trbuh ne natjera da štogod radi, razum ga neće
4. prednik: danas od -a popa Miloša ima mnogo čeljadi
5. potomstvo: otad sve do danas taj je trbuh vladao u Skadru

trȅpčānī -ā -ō treptav: -a igla = trepčánica ž tresulja, okrasna igla v laseh

trȅšnja ž
1. bot. češnja, Prunus avium
2. češnja: brati -e; zobati -e s kim spuščati se, podajati se v nevarnost; usne su joj kao trešnja

trìpoljskī -ā -ō: -a kultura poljedelska kultura v neolitiku, imenovana po Tripoliju pri Kijevu

tr̂nje s trnje: baciti koplje u trnje vreči pueko v koruzo; preko -a stići do čega s težavo se dokopati do česa

túpiti tȗpīm
I. topiti, delati topo, krhati: tupiti nož, sablju, srp; tupiti zube za tudeg vola vmešavati se v tuje zadeve
II. tupiti se topiti, postajati top: osećam kako se tupi moj radni polet

tȗr m, mest. u túru (t. oturmak)
1. del hlač, ki pokriva zadnjico: navlačio je crne na turu zakrpane hlače; po tudem turu dvadeset pet nije ništa tuje bolečine ne bolijo; isprašiti komu tur našeškati koga po zadnjici; dati komu nogu u tur z brco v zadnjico koga odstraniti; napuniti nekome tur prestrašiti koga; na tur pasti na ta zadnjo pasti
2. vrečasto razširjene turške hlače pod zadnjico
3. ekspr. zadnjica, rit

tùra ž (t. tura, tugra)
1. sultanov monogram, pečat na listini: na zidu, kao jedina slika, carska tura, monogram carskog imena
2. stran kovanca z vladarjevo glavo: tura-jazija v žrebanju, metanju kovanca cifra mož

tȕrskī -ā -ō turški: turski jezik, narod; -a sablja; -a kava, kafa; -a carevina, republika; -a kaldrma z okroglimi neenako velikimi kamni tlakovana cesta, ulica; -a djetelina bot. esparzeta; turski perčin bot. vimenjak; turski neven bot. abrašica; turski svati bot. navadni pljučnik; za -og zemana v času turškega vladanja; na -u = po turski prisl. po turškem; proći kao mimo -og groblja ne se zmeniti za kaj

tȗtanj tȗtnja m bobnenje: tutanj topova; uhvatiti tutanj pobegniti; govoriti u tutanj govoriti v prazno, zaman govoriti

tùtnjiti -ī bobneti, grmeti: iz vinograda čuje se kako tutnje prangije; u dvorištu tutnji kolo na dvorišču se hrupno vije kólo; u peći bučno tutnji vatra v peči bučno plapola plamen

u s neskl., sedemindvajseta črka latinične abecede, triindvajseta cirilične in dvaindvajseta glagolske azbuke; malo u, veliko U; v kem. U simbol za uran

ùbožničkī -ā -ō ubožniški: -a opskrba oskrba v ubožnici

ȕčenica ž učenka: učenica osnovne škole; učenica u privredi učenka v gospodarstvu, vajenka

ȕčenīk m učenec, dijak: učenik osnovne škole; učenik u privredi učenec v gospodarstvu, vajenec; Jagić je Miklošičev učenik

úći ûdēm, oni ûdū, údi, údoh úde, ùšao ùšla
1. vstopiti: ući u sobu, u pedesetu godinu
2. priti: ući komu u trag priti komu na sled; ući u običaj preiti v navado
3. poglobiti se: ući dublje u neki problem, u pitanje
4. ući komu u volju prikupiti se komu
5. lada je ušla u pristanište ladja je zapeljala v pristanišče; ušao je đavo u njega šel je hudič vanj; na lak način je ušao u istoriju na lahek način se je zapisal v zgodovino

ùdariti -īm
I.
1. udariti: udariti koga pesnicom, komu šamar, koga po licu; udarilo mi u noge; udariti glavom o zid
2. zabiti: udariti kolac u zemlju, klinac, čavao, ekser u dasku
3. postaviti: udariti znak pokraj druma, pritke za pasulj, za grah
4. zadeti: udario ga grom, metak; udarila ga kaplja zadela ga je kap; brod je udario u stijenu pod vodom
5. odmeriti: udariti porezu na prihode
6. zaviti: udariti lijevo od puta
7. napotiti se, usmeriti se: udariti rdavim putem
8. položiti: udariti temelj novoj zgradi
9. udariti, napasti: udariti na neprijatelja
10. začeti: udarila je kiša
11. bušiti, bruhniti: udariti u smijeh, u plač
12. udariti: vino mu je udarilo u glavu
13. vsekati: udariti znak u drvo
14. suniti, brcniti: udariti nogom o što, u što
15. nastaviti, udariti na pipo: udariti slavinu
16. natakniti, nabiti: udariti osudenika na kolac, zeca na ražanj
17. nabiti: udariti pendžeta na cipele potempljati čevlje
18. udariti koga na muke mučiti koga, začeti mučiti koga
19. udariti u žice zaigrati, zabrenkati
20. udariti u tanke žice začeti jadikovati, jadikovati; udariti u druge žice napeti druge strune; udarila ga čutura, šljivova grana u glavu nasekal se ga je, opil se je; udarila mu vlast, slava u glavu v glavo mu je udarila oblast, slava; udarila kola u brijeg, u breg prišlo je do nesreče; udario tuk na luk spopadla sta se dva enako huda nasprotnika, zadelo je kladivo na nakovalo; udariti kljunom u koru kavsniti, kljuniti skorjo; to mi je brzo udarilo u oči na to sem kmalu postal pozoren; udariti tragom iti po sledi; udariti na plićinu, na belaj naleteti na plitvino, na nesrečo; udariti na velika zvona obesiti na veliki zvon; udariti cijenu robi določiti ceno blagu; udariti u bijeg spustiti se v beg
II. udariti se
1. udariti se
2. suniti se
3. udariti se, spopasti se