Franja

svábiti svâbīm zvabiti: svabiti kokoši; svabiti ševe ekspr. ležati v zadnjih vzdihih

svíla ž
1. svila: prirodna, umjetna, vještačka, veštačka, sirova svila; fabrika, tkaonica -e; preradba sirove -e; končanje -e sukanje svile; čovjek mekan kao svila človek mehak kot svila; nositi -u i kadifu oblačiti se razkošno; prodavati nekome -u vleči koga za nos, imeti koga za norca; pustiti kome crvenu -u udariti koga v obraz, po nosu, da mu teče kri
2. koruzni laski: svila na kukuruznom klipu

svjètlati -ām (ijek.), svètlati -ām (ek.)
1. gladiti, čistiti, da se sveti: svjetlati oružje
2. polirati, leščiti; svjetlati obraz biti v čast: žena je spremila i u sobama i u kuhinji sve što svetla obraz čestitoj domaćici

svjètlo s (ijek.), svètlo s (ek.)
1. fiz. luč, svetloba: crveno, zeleno svjetlo na semaforu; svjetlo sunca sončna svetloba; na svjetlo dana izići na svetlo priti, iziti; baciti svjetlo na nešto osvetliti kaj; u punom -u prikazati v polni luči prikazati; u istinitom -u predstaviti v resnični luči predstaviti
2. razsvetljava, električna razsvetljava: mnogi naši gradovi dobili su svjetlo i vodu tek poslije oslobođenja

šȁka ž
1. anat. pest: udariti -om o sto; to je kao šaka na oko; šaka brašna
2. dlan
3. roka: otići praznih šaka
4. peščica: šaka vojnika
5. šaka jada kup nesreče; izvući se iz nečijih šaka izmazati se iz pesti nekoga; davati, dijeliti, deliti šakom i kapom radodarno deliti; pasti, dopasti šaka = pasti, doći u šake priti komu v pesti; pljunuti u -e; ostati praznih šaka; stezati, stiskati -e; davati punom -om

šakapérē biće šakapere skočili si bodo v lase

šègrt m (t. šakirt, perz.) vajenec: nije mu ni šegrt ni mu dorasel v znanju, spretnosti; krojački, kovački, stolarski, mesarski šegrt

šesnaestìna ž šestnajstina: od ovoga uzmi -u, pa će biti dovoljno; knjiga u obliku male -e knjiga v obliki male šestnajstinke

šićáriti šìćārīm
1. služiti, zaslužiti, uspešno trgovati: šićariti u mutnom v kalnem ribariti
2. odreti, odirati
3. upleniti, pleniti: idu neki u hajduke samo da šićare

šìling m (angl. shilling)
1. šiling, angl. denarna enota
2. (n. Schilling) šiling, avstr. denarna enota: platiti šilinzima plačati s šilingi, v šilingih

škòlār -ára m, školárac -rca m šolar: otac i dva starija sina vode radnju, a najmlađi je školarac najmlajši pa hodi v šolo

škȍlovati -ujēm (se) šolati (se): školovati se na univerzitetu: sin mu se školuje u Parizu njegov sin študira v Parizu; školovan čovjek šolan, študiran človek

škȑt -a -o skop: biti škrt prema komu; biti škrt na riječima biti skop z besedo, v besedah, biti malobeseden; -ōst ž skopost

štâp štápa m (srvn. stap -bes) palica: pastirski, prosjački štap; maršalski, mađionički, bilijarski štap; seljaci se otimaju o kmetski štap kmetje se potegujejo za župansko palico, za župansko čast; sin joj je štap za stare dane sin ji je opora v starosti; zaraditi na štapu dobiti z beračenjem; prebiti, prelomiti, slomiti štap nad kim zloraiti palico nad kom; odnijeti gaće na štapu skupiti jo; stavljati štap u točak vtakniti, vtikati palico v kolo; štap u ruke iti na pot, oditi; ići o štapu iti ob palici; dotjerati koga na prosjački štap spraviti koga na beraško palico

štàpac štàpca m, mn. štàpci štapácā prečna palica na statvah, prečni podnožnik; Štápci Štâpācā mn. ozvezdje kosci v Orionu: diže se noću da vidi gdje su štapac

štȁva ž
1. strojenje: štava kože
2. strojilo: štava je jedno od najsloženijih hemijskih jedinjenja; metnuti kožu u -u dati kožo v stroj

štȕknuti -nēm
1. izginiti, izgubiti se: on štuknu u gomilu; kad sam im se približio, oni nekud štukoše
2. pohiteti: ona se obuče i štukne na čist vazduh
3. dobiti neke (zdravstvene) motnje: meni je nešto štuknulo; zglob je ušinut, ako mu se vezice jako nategnu, kao npr. kad štukne noga sklep je zvit, če se mu vezi močno nategnejo, kot kadar je kaj narobe v nogi
4. štuknuti pameću ponoreti, zblazneti: nije ona štuknula pameću

šubàrāš -áša m kučmar, kdor nosi šubaro; slabš. četnik v II. svet. vojni

t s neskl. šestindvajseta črka latinične abecede, dvaindvajseta cirilične in enaindvajseta glagolske azbuke; malo t, veliko T; v merskem sistemu je t kratica za tono, v fiziki pa označuje čas (lat. tempus), je kratica za tačka, točka in T za trdnjava (toranj, top, kula) v šahu

tàban m (t. taban)
1. podplat: donja strana stopala zove se potplat ili taban; gori mu pod -ima; dati vatru -ima podkuriti komu pod podplati; zapeti, odapeti -ima o ladinu naglo jo pobrisati; potprašiti nekome -e pognati koga v beg; lizati nekome -e
2. star. čevelj: graditi kulu u širinu od trideset tabana
3. dial. spodnja stran česa: u tom kotlu ili oknu zbira se podzemna voda na dnu, na tabanu