Franja

stanàrica ž
1. stanovalka, sostanovalka (v istem, v drugem stanovanju)
2. gostačka, gostačica
3. stanarica, planšarica: stanarica priskrbljuje kopaoničkim bačijama beli smok i druge proizvode stoke
4. stalna ptica, stalna riba, ki se ne seli v druge kraje, druga morja: razdelio je ptice na -e i selice; ribe -e i ribe skituše
5. bot. ivanjščica

státi stojim, stoj -te, stal -a
1. stajati: stati mirno; stati na svojih nogah; stati v pozoru
stajati u stavu mirno; stati na straži
stajati na straži; stati s prekrižanimi rokami
stajati prekrštenih ruku; stati na glavi
stajati na glavi; s teboj teorija stoji in pade; barometer stoji visoko; na vprašanje kdo ali kaj stoji prvi sklon
na pitanje ko ili što stoji prvi padež; stoji kot lipov bog
stoji kao drveni svetac; stati z eno nogo v grobu
stajati jednom nogom u grobu; stati na ločenih nogah
stajati na glinenim nogama; obleka mu stoji kot vlita
odijelo, odelo mu stoji kao sliveno, kao smišljeno; stati ravno kot sveča
stajati uspravno kao svijeća, sveća; stati kot vkopan
stajati kao ukopan, kao kip, kao skamenjen; v knjigi stoji zapisano; stati komu ob strani
stajati kome uz bok, sa strane
2. postojati: odkar svet stoji
3. stajati, ne raditi: tovarna, stroj stoji; delavci stojijo
4. nalaziti se, stajati, biti: na tem mestu stoji vejica
na ovome mjestu, mestu stoji zarez; stojimo na pragu novega leta
nalazimo se na pragu, uoči Nove godine
5. dober stati dobar stajati, garantirati, garantovati: zanj vam dober stojim, da je poštenjak

stikljív -a -o koji svuda cunja, pretura, zagleda ne bi li nešto našao: stikljiv otrok; stikljiv pes

strahováti -ujem
1. držati pod stegom, u zaptu, terorizirati, terorisati: strahovati vso okolico
2. ne more ga več strahovati, ker je prevelik ne može ga više obuzdavati, prevelik je

subakúten -tna -o (lat. sub, acutus) subakutan, pomalo akutan, ne sasvim akutan: -o vnetje

suhòta ž, suvòta ž
1. suhost: osjećati na tijelu -u svježe preobuke
2. suho vreme, suša
3. suh kraj, kamor ne pride dež in vlaga
4. pritlični del koče pletenjače
5. kopno: molitva materina čuva i na vodi i na -i

sùsrēmčina ž, m pes, ki ni dober ne za lov ne za čuvaja

sùzetica m po poli zet, zet ne po hčeri temveč po kakšni sorodnici

šàrpelj m (fr. écharpe)
1. naramka, ki varuje, da puškin jermen ne zdrsne z rame
2. usnjena torba, ki se nosi obešena čez ramo

šéškar -ja m onaj koji se o svatovima šunja oko kuće ne bi li što mukte uvrebao

šéškati -am
1. ekspr. šibati, kažnjavati šibom: šeškati porednega otroka
2. o svatovima šunjati se oko kuće ne bi li se što mukte uvrebalo: šeškati na gostiji

škrȍkati -ā (it. scroccare) ne užgati: puška mu škroka, ne pali

škrȍknuti -nēm ne užgati, ne sprožiti: ako kome od svatova škrokne puška, tada mu se rugaju

štaféta ž (it. staffetta)
1. štafeta, glasnik, vjesnik na konju
2. vijest, vest koju prenose glasnici
3. palica koju trkači predaju jedan drugom dok ne stigne na cilj: štafeta mladosti

tabú -ja m (polinez.) tabu, zabrana koja se stavlja na neki predmet, riječ, rad; predmet koji se ne smije dirati

tr̀nigūz m šalj. gost, ki sede na smolo, ki se mu ne mudi domov: taj je pravi trniguz

tȕčak -čka m, mn. tȕčci tȕčākā in tȕčkovi tȕčkōvā
1. tolkač: hidraulički tučak; -om se so ili kava, kafa tuče
2. možnar: žena metne soni tučak sebi medu noge
3. pirh, ki se pri trkanju ne stre
4. pestič: polenova zrnca moraju najprije dospjeti na žig -a na brazdo pestiča

tùtkun m (t. tutkun) neroda, nerodnež, kdor si ne zna pomagati, kdor se ne znajde

uabònositi se -īm se otrdeti, postati trd in črn kot ebenovina, ne se premeniti: ko uzimlje interes i ko krivo meri, on se tako uabonosi u zemlji, ne da mu onaj greh da istrune kao ostali ljudi

ùhotka ž ovca, ki se v tretjem letu še ne ojagnji