Franja

razonegáviti -im glagol sa širokim značenjem, može da zamijeni bilo koji glagol kada ne želimo preciznije istaći glagolsku radnju, može značiti razriješiti, razrešiti, završiti i sl.

razúmiti ràzūmīm poučiti koga o čem, da razume; razumiti koga čemu; ti joj svate kaži po imenu i lijepo je o tome razumi

redínče -eta s dial. pujsek, ki je na vrsti, da ga (npr. pastirji na hrastovi paši) zakoljejo in skupno pojedo

róga ž
1. rogata domača žival
2. oglavnica, kapuca
3. trikotna lesena priprava, ki se natakne živali na vrat, da se ne more splaziti skozi vrzeli v plotu
4. hudobna bajeslovna ženska: baba Roga

sadèrati sàderēm odreti, strgati baš je gad taj dječak, remenje s njega da saderem

sàksija ž (t. saksy)
1. cvetlični lonček
2. kovinska pokrovka, s katero pokrijejo kolač, da se v žerjavici hitreje speče

samó pril.
1. samo, jedino, tek: samo plevel raste tu
jedino korov raste ovdje; samo kruha nima
samo kruha nema; vse je prav, samo razlaga naj bo jasnejša
sve je u redu, tek objašnjenje da bude jasnije; samo z njo govori; samo pet dni
samo pet dana; samo tukaj; samo danes; samo pije, nič ne je
samo pije, ništa ne jede
2. samo (želja): samo pojdi; samo da ne bi deževalo; samo da ga vidim, pa mi je laže pri srcu
3. ne samo ti, tudi on naj pride ne samo ti nego i on da dođe
4. samo, u slučaju: pridem samo, če bo lepo vreme

sanforizírati -am (engl. sanforize) sanforizirati, tkaninu preparirati da se ne skuplja u pranju

sèdžda ž (t. sedžde, ar.) globok priklon pri molitvi, tako da se vernik s čelom in nosom dotika tal

sìkter-kàva ž, sìkter-kàfa ž, siktèruša ž druga kava kot opozorilo gostu, da je obiska konec

sklépčnost ž kvorum, zakonom, pravilima određeni broj prisutnih članova na skupu koji je broj potreban da bi zaključci skupa bili pravomoćni

stískati -am
1. prešati, muljati, cijediti, cediti, iscjeđivati (-ce-), tiještiti: stiskati grozdje, mošt, seno
2. stiskati, stezati: kaj stiskaš v roki; stiskati si roke pri slovesu
rukovati se na rastanku; stiskati zobe; strah ji stiska grlo; stiskati se k materi
stiskati, tiskati se k majci
3. tlačiti, ugnjetavati: stiskati narod, ljudstvo
4. cicijašiti, škrtariti: stiskati denar, na škodo podjetja
5. tam se dolina začne stiskati tamo počne dolina da se sužava

stomàklija ž žganje, ki da krepi želodec

strȕgarica ž zgod. ženska, ki je v stari zadružni skupnosti na vrsti, da pomolze ovce v "strugi", gl. struga 2.

stŕviti str̂vim
I.
1. delati, da kdo postane mrhovina
2. onesnaževati, onečejati: ovaj pas ne strvi u sobi
II. strviti se izginiti brez sledu: svastike odgovore da ne znaju kuda se strvila zaručnica

suhoréber -bra -o mršav da mu se rebra vide: -o kljuse

svjètlati -ām (ijek.), svètlati -ām (ek.)
1. gladiti, čistiti, da se sveti: svjetlati oružje
2. polirati, leščiti; svjetlati obraz biti v čast: žena je spremila i u sobama i u kuhinji sve što svetla obraz čestitoj domaćici

šàrpelj m (fr. écharpe)
1. naramka, ki varuje, da puškin jermen ne zdrsne z rame
2. usnjena torba, ki se nosi obešena čez ramo

šat prisl. dial. morda, lahko da: šat i meni jednom svane; idem među ljude, šat bude bolje

še pril.
1. kazuje da se nešto dodaje, nastavlja, ponavlja, još: še jutri, pa bo konec
još sutra, pa će biti kraj; še ti povej
kaži još ti; zdaj pa še to
a sada još ovo; si še tam
jesi li još tamo; še kaj pridi
dođi još; prihajali so še in še
dolazili su jednako, dolazili su i dolazili; daj mi še suknjo
daj mi još kaput; še in še je govoril
govorio je bez kraja; še in še je pil
pio je te pio, bez kraja
2. negirani prirok izuzima ili ograničuje, još: danes še ne
danes još ne; pri nas še ne
kod nas još ne; še malo ne
ni malo; še tega ne ve
ni to ne zna
3. podvlači pojedine dijelove rečenice: še sanjalo se mi ni o tem
o tome nisam ni sanjao; še ne pogleda me
pa me ni ne pogleda; še besede ni rekel
nije progovorio ni riječi
4. potvrđuje ili odbija s dopuštanjem protivnoga: kako se imaš? — še kar
kako si? koješta, još nekako
5. odlučno odbija: ali tako? — kaj še!
da li ovako? — ne, nikako
6. vsaka še tako mala podpora je dobrodošla svaka je pomoć dobrodošla, ma kako mala bila; če si še tako previden, nesreči ne uideš
koliko si god oprezan, nesreći nećeš umaći