-
bućòglavac -āvca m človek s čopom na glavi
-
búdža ž (t. džübb, ar.)
1. luknja, jama
2. gorjača z bunko na koncu: ispod kabanice rog u koji duva i oglašuje sate i duga drenova budža koju vuče po zemlji kad ide
3. svinjka (igra)
4. m iron. pomembna oseba, na visokem položaju: i ti si sada postao nekakav budža
-
budžonósac -sca m kdor se s silo drži na oblasti
-
búhati -am
1. udarati: buhati na vrata
2. puhati, duvati na mahove: veter buha v okna
3. silom izbijati: iz dimnika buhajo oblaki isker
4. tutnjiti, gruhati, gruvati: v daljavi buhajo topovi
-
bukàgije ž mn. (t. bukagy) okovi na nogah jetnika: nositi bukagije biti v zaporu
-
buklìjāš -áša m kdor na svadbi nosi čutaru
-
bȕkmējker m (angl. bookmaker) bukmejker, bookmaker, posredovalec pri sklepanju stav na dirkah, zlasti konjskih
-
bulvárka ž drama iz savremenog života koja na lak način prikazuje aktualne probleme
-
búsati se bûsām se, bȕsati se -ām se
1. biti se na prsa, trkati se na prsa: žalostna majka busala se na njegovu grobu; busati se u grudi
2. košatiti se, postavljati se, bahati se
-
bȕsnuti -nēm
I.
1. ekspr. blekniti
2. ekspr. črhniti, ziniti: da se o tome u selu ništa ne busne
3. ostro se odrezati, zadreti se na koga
II. busnuti se udariti se: busnuti u grudi
-
bútara ž
1. svežanj pruća: delati -e; kuriti z -ami
2. svežanj drugih sličnih predmeta: butara prekel
svežanj pritaka; butara dračja
3. velikonočna butara svežanj zelenog pruća koji se, kod katolika, na Cvjetnicu na Cvijeti) nosi u crkvu na blagoslov: nesti -o v cerkev
4. nespretna, nezgrapna žena, djevojka (de-): kmečka butara
-
bútara ž
1. svežanj pruća: delati -e; kuriti z -ami
2. svežanj drugih sličnih predmeta: butara prekel
svežanj pritaka; butara dračja
3. velikonočna butara svežanj zelenog pruća koji se, kod katolika, na Cvjetnicu
-
cáka ž žarg. težko opazno dejstvo, navadno duhovito, na pogled malo pomembno, v resnici pa značilno v danih okoliščinah: otkriti komu bar jednu -u
-
cȁka-cȁka medm. ki posnema žvenket nakita, okrasnih gumbov na obleki, okovov, ropot statev ipd.: caka-caka tri dni lakat otkala posmehovanje počasni tkalki
-
cȅcka ž dial. iz protja spletena vrv za privezovanje mlinov na Donavi in Savi
-
cépati i cêpati -am
1. padati: sadje cepa na tla; borci so od utrujenosti cepali v sneg
2. skapavati, lipsavati: živina mu cepa; ljudje cepajo od lakote kakor muhe
3. padati na ispitima: študentje kar po vrsti cepajo pri izpitih
4. jedan po jedan dolaziti: ljudje so polagoma cepali v dvorano
-
cepíšče s
1. raskršće, mjesto gdje se na otvorenoj pruzi račvaju dva kolosijeka
2. mjesto na tijelu gdje se uštrca vakcina, cjepivo
-
cépniti i cêpniti -em
1. pasti: hruška je cepnila v travo, na tla; cepnilje po tleh
2. lipsati, uginuti, crći, krepati: cepnil mu je vol
3. pasti na ispitu: cepniti iz matematike
4. nakon duže pauze doći: zdaj eden, zdaj drugi cepne v predavalnico
-
cèsija ž (lat. cessio) cesija, odstopanje pravice na drugo osebo: prinudna, dobrovoljna cesija
-
cífra ž (nj. Ziffer, lat. cifra, ar. )
1. cifra, brojka
2. znamenka, strana kovanca na kojoj je brojka, revers