-
lȉznuti -nēm oblizniti: ni kusnuti ni liznuti ne biti vmešan v kako zadevo
-
ljúljati ljûljām
I.
1. zibati: ljuljati kolijevku
2. majati: vjetar ljulja trstiku
3. guncati
II. ljuljati se
1. zibati se: brod se ljulja na vodi
2. majati se: zub se ljulja; zemlja mi se ljulja pod nogama
3. guncati se; ljulja mi se u glavi v glavi se mi vrti, rahlo se onesveščam
-
ljùštura ž
1. lupina, olupek, luščina: -e od bučnog sjemena
2. školjčna lupina, polževa hišica, želvina hišica
3. koruzno ličje
4. ježica, oplodje pečkastih sadežev
5. zatvarati se u svoju -u = ne izlaziti iz svoje -e zapirati se v svoj svet
-
lôj lȍja m, mest. u lòju loj: goveđi, ovnujski loj; ide glatko kao po loju; živi kao bubreg u loju živi v izobilju, brez skrbi
-
lòvina ž
1. lovina, ulovek
2. lov: mutna lovina ribarjenje v kalnem
-
lôvnī -ā -ō, nedol. lȍvan -vna -o lovni, lovski: -a oprema, privreda; lovni turizam; -a struja lovni tok v ribištvu
-
lôz m, mest. u lózu, mn. lózovi (n. Los) srečka: -i klasne lutrije: upalio mu loz zadel je v loteriji
-
lòza ž, tož. lȍzu, mn. lȍze lózā
1. trta: obrezivati -u; saditi, kalemiti -u; vinova loza vinska trta; divlja loza gl. vinjaga; američka loza ameriška trta
2. trta, rozga: loza graha, bršljana
3. bijela (bela) loza srobot, Clematis vitalba
4. rod, potomstvo: loza Nemanjića, Celjskih grofova, Trpimirovića; muška, ženska loza; sveta loza rodovina, ki ima od davnih časov po kakega duhovnika v sorodstvu
5. vijakov navoj
-
lûčkī -ā -ō luški, pristaniški: lučki radnik, kapetan; lučki propisi, uređaji; -a bitva steber za privezovanje ladij v pristanišču; -o plovilo
-
lùgārskī -ā -ō logarski: -a služba; lugarski stanovi u šumi logarske kolibe v hosti
-
luksácija ž (lat. luxatio) med. izpah, izpahnitev: luksacija u karpu izpah v zapestju
-
lùtrija ž (n. Lotterie, holand.) loterija: novčana, robna lutrija; Državna lutrija FNRJ; izvući -u zadeti loterijo, zadeti v loteriji; tom ženidbom on je izvukao -u s to ženitvijo se je opekel
-
m s neskl., osemnajsta črka latinične abecede, petnajsta cirilske in glagolske azbuke; malo m, veliko M; v rimskem zapisovanju številk je M znak za tisoč (1000), m je kratica za metar, muški spol, minut, minuta: m s piko (m.) je kratica za mjesto, mesto in mjesec, mesec
-
màgaskī -ā -ō skladiščni: -a vrata; magaski prag; magaski poslovi opravki v skladišču
-
màgla ž, tož. mȁglu, mn. mȁgle magálā megla: pala je gusta magla; ići u -u iti v negotovost; pala mu magla na oči; utopističke -e; raspršiti -u; magla na moru; uhvatiti -u pobegniti, popihati jo
-
màkaze mȁkāzā ž mn. (t. makas, ar.) škarje: sjeći papir, hartiju, platno -ama; kolima ući u makaze avtom zapeljati v škarje; pasti u makaze neprijateljskih mitraljeza; upasti u makaze priti v brezizhodni položaj; igrati se makaze brusiti škarjice; zabranjene su makaze na glavu i tijelo protivnika
-
malerìsati -išēm prinašati nezgode, neprijetnosti: vidiš da mi malerišeš dućan vidiš, da si mi za nesrečo v trgovini
-
mârva ž (madž. marha, stvn. mariha)
1. živina: krupna, sitna, vozna, tegleća, rogata marva; dotjerati -u s paše; ujarmiti -u vpreči v jarem, natakniti jarem
2. živinče: nemoj biti ovakva marva; ići za -om pasti živino
-
mȁska ž (fr. masque) maska, krinka: bal pod -ama ples v maskah; zderati komu -u s lica; skinuti -u sneti krinko; smrtna maska posmrtna maska; plinska maska
-
mâsno prisl. mastno: masno lagati debelo lagati; živio je, živeo je masno i slasno živel je v izobilju