Franja

ùprijeti ȕprēm (ijek.), ùprēti ȕprēm (ek.)
I.
1. upreti: uprijeti pogled u što, oči u koga
2. napeti: uprijeti sve sile = uprijeti se iz svih sila; žene opet upriješe veslima ženske so znova z vso silo začele veslati
II. uprijeti se
1. upreti se: on sam ne može se uprijeti carskoj sili
2. opreti se: svom težinom upre se u vrata

usìtniti ùsitnīm
1. zdrobiti: usitniti šećer
2. menjati v drobiž: usitniti novac
3. ekspr. drobiti: usitniti korake
4. pahuijice usitnile, zagustile začele so padati drobnejše, pa bolj goste snežinke; usitniti glasom govoriti z drobnim, visokim glasom

usjàktjeti -tīm (ijek.), usjàkteti -tīm (ek.): on je usjaktio očima od požude oči so mu zagorele od pohote

ùvjetovati -ujēm (ijek.), ùvetovati -ujēm (ek.) pogojevati: uzrok uvjetuje posljedice kakršen je vzrok, takšne so posledice

vàljān valjána valjáno, dol. vàljānī -ā -ō
1. priden, vrl: valjan đak
2. dober, pošten: bio je valjan trgovac
3. izveden, spreten: nisam mislio da je tako valjan na sablji da zna tako sukati sabljo
4. točen, pravilen: komisija je našla navode optužbe valjanima da so navedbe obtožnice pravilne
5. veljaven: ugovori o savezu još nisu pravno valjani
6. biti na zlo valjan biti nagnjen k hudemu

vâr m
1. razžarelost, žerjavica: klepati iz vara vzeti orodje iz žerjvice in ga klepati
2. vročina: ognja var
3. žar: var mladosti; prošla ju je var minila so leta njenega mladostnega žara
4. izvarek, zvarek: var iz duhana, iz duvana
5. dial. okujine: otpaci od gvožđa kad se kuje zovu se var
6. dial. apno, omet
7. var od dana največja dnevna pripeka

vȃrmećkī -ā -ō, varmèđījskī -ā -ō, varmèđīnskī -ā -ō županijski: iz varmeđinskih dana iz časov, ko so bile še županije

verèsījskī -ā -ō kreditni: ukrali mi veresijski tefter, reče jedan krčmar ukradli so mi kreditno knjigo = ne dajem na up, na kredit

vintúra ž (it. ventura) samo v zvezah: ostavili su ga na božju -u prepustili so ga božji volji, božji skrbi, milosti; ništa ne bilježi i ne mjeri no kroji onako na -u na slepo, kakor kane

vŕba ž, tož. vr̂bu, mn. vr̂be, rod. vŕbā bot. vrba: bijela vrba; žalosna ili strmogleda vrba; krhka ili krta vrba; crvena vrba ili rakita; grčka ili mirišljiva vrba; kakva vrba takav klin, kakav otac takav sin; to je na -i svirala to so prazne marnje

vrȉska ž
1. kričanje: nastade užasno vriska u sobi; planula naša pojata, začula se vriska i kuknjava žena; Anđa udari u kuknjavu, djeca u -u
2. rezget konj: cara stade lelek za sinom a konja vriska za onom ženom car je začel tarnati za sinom, konji pa so izražali z rezgetom žalost za ženo; stade vriska hata i paripa začelo se je rezgetanje konj; magareća vriska

zàbjegnuti (zàbjeći) -nēm (ijek.), zàbegnuti (zàbeći) -nēm (ek.) pobegniti za: pa zabjegne očas za suri brijeg; ali mu je stado zabjegnulo ovce so se mu porazgubile

zgȍda ž
1. dogodek, dogodivščina: ljubavna zgoda
2. priložnost: čekati, uhvatiti, pružiti -u; doći prvom -om priti ob prvi priložnosti; drugom -om
3. donijeli su raznog prstenja, igala, čioda i svake zgode što kujundžije imaju na prodaju prinesli so raznih prstanov, igel, bucik, in vse sorte blaga, ki ga zlatarji prodajajo
4. od -e do e- prisl. tu pa tam; -e i nezgode vsakovrstni, vse sorte doživljaji