-
ponedeljkováti -újem ne raditi ponedeljkom (-del-)
-
ponesréčiti se -im se
1. stradati, postradati: ponesrečiti se z avtom; ponesrečiti se v planinah; letalo se je zaradi megle ponesrečilo
2. ne uspjeti (-pe-), ne poći za rukom: poskus pri fiziki se je ponesrečil
-
ponevédoma pril. ne znajući, iz neznanja: ponevedoma delati napake
-
pòsobac -pca m, pòsobak -pka m, pòsobnīk m sin, ki se rodi za bratom, ne za sestro
-
postíti -ím i postim, posti -ite, postil i postil -ila
I. postiti: postiti koga
držati koga na posnoj hrani
II. postiti se postiti, držati post, ne mrsiti
-
poštr̀kuša ž slabš. slabo molzna krava, krava, ki ne da mleka
-
potkòljēnčiti -īm (ijek.), potkòlēnčiti -īm (ek.) privezati kravo pod kolenom prednje noge, da ne more na paši tekati
-
potúha ž (srvnj. duhen) podržavanje u nečemu što ne valja: dajati komu -o
podržavati koga u pogrešci, u nevaljalstvu
-
práv pril.
1. pravo: prav imaš
u pravu si; meni je prav; tako bo za vse prav; nimaš prav
nisi u pravu
2. pravilno: naloga je prav napisana; prav izgovarjati tuje besede; ura gre prav; prav je izračunal
3. za pravo: dati komu prav
4. dobro, u redu: prav, pa naj bo
5. upravo, baš: - tebe sem iskal; prav takšen je kot njegov brat; prav ob novem letu sva se prvič videla
6. vrlo, veoma: rezultat je prav dober; v šoli je dobila prav dobro; to je prav lepo
7. dobro: v želodcu mi nekaj ni prav
8. taman: obleka mi je ravno prav
9. nič prav mi ne gre ne ide mi kako bi trebalo; cel dan nismo prav jedli
čitav dan nismo, tačno uzeto, ništa jeli; o tem prav zares nič ne vem
o tome zaista ništa ne znam; obleka mi ni prav
odijelo mi ne stoji dobro; prav veseli me, da si prišla
vrlo mi je drago što si došla
-
prèginjati -njēm
1. upogibati: preginjati koljeno
2. ekspr. premašljevati ali bi ali ne bi: Crnogorci straha ne imadu, no preginju kao mrki vuci
3. pregibati: preginjati kabanicu udvoje utroje
-
prekònosnica ž nagobčnik, ki se natakne volu, da ne dela škode
-
premúčati -čīm
1. premolcati
2. zamolcati: često je dobro da premučiš ono što ti je na jeziku
3. molčati, ne govoriti: ja bih ti mogao koješta još iznijeti, ali ću -
-
prerékati -am
1. negirati, ne priznavati: prerekati obdolžitve tožbe
2. proturječiti, protivurječiti (-reč-): nasprotnik mu prereka; prerekati se s kupcem zaradi denarja
prepirati se s kupcem oko para, oko novca
-
prezréti -zrèm, prezri -ite, prezrl -a prezreti, ne vidjeti (-de-), ne opaziti: nalašč prezreti koga
-
primètača ž dial.
1. telovnik, ki ga ženske nosijo čez srajco ali pozimi pod obleko
2. podložek na ramenu, da jermen puške ne odrgne blaga obleke
-
prȉpaša ž
1. živali, ki se zredijo za dom, ne za prodajo: u hrastovim šumama ima pripaše svinjadi
2. paša: u planini vučjoj nije ovcama -e
-
privoščíti i privóščiti -ím (stvnj. wunsken)
1. priuštiti komu što: privoščiti komu kaj
2. ne zavidjeti (-de-): vso srečo mu privoščim
3. radovati se neuspjehu (-pe-), nesreći: zaradi njegove domišljavosti so mu to nesrečo vsi privoščili
4. ne privoščiti zavidjeti: nikomur ne privošči sreče, dobre besede
svakome zavidi na sreći, na lijepoj (le-) riječi (re-)
5. privoščiti si dobro jed priuštiti sebi dobro jelo
6. privoščiti si koga našaliti se s kim
-
pròlizine ž mn.
1. mesta v reki, kjer voda ne zamrzne
2. vedro nebo, vedrine med oblaki
3. oguljena, odrgnjena mesta na obleki
-
pròmašiti -īm, promášiti pròmāšīm zgrešiti, ne zadeti: promašiti cilj, metu, loptu; promašen život, cilj; promašena sreća, uloga; -o zanimanje zgrešen poklic; promašena investicija
-
pȕstođāk m
1. deček, ki ne hodi v šolo
2. deček, ki je obesil šolo na klin